Delovno okolje pretresajo demografski šoki in spremembe delovnih vrednot, oboje pa je povezano s spremembami med generacijami. Delovno prebivalstvo se stara, mlajše generacije prihajajo na delo z različnimi vrednotami in pogledi, različnimi stili komunikacije in različnimi načini učenja, kar sproža novo dinamiko upravljanja starostne raznolikosti.

S podaljševanjem delovne dobe se generacijska raznolikost povečuje in tako danes v delovnih okoljih sobiva kar 5 različnih generacij. Generacije identificiramo po kronološkem času rojstva. To so:

• generacija veteranov (imenovana tudi tiha generacija) rojena med leti 1922 in 1945,
• generacija baby booma, rojena med leti 1946 in 1964,
• generacija X, rojena med leti 1965 in 1980,
• generacija Y, rojena od leta 1981 do 1996,
• generacija Z, rojena med leti 1997 in 2015.

Po zadnjih dostopnih podatkih Statističnega urada RS je slovenski trg dela konec leta 2017 v kategoriji zaposlenih-11 (Kategorija 11 vključuje zaposlene pri pravnih in fizičnih osebah, ne vključuje pa samozaposlenih kmetov in samostojnih podjetnikov.) izkazoval vseh pet generacij v odstotnem deležu, kot je prikazano v grafu 1.¹

Konec leta 2017 šteje delovna populacija Slovenije 715.076 oseb: 30.198 predstavnikov generacije Z (4,2 %); 271.264 predstavnikov generacije Y (37,9 %); 315.710 predstavnikov generacije X (44,2 %); 95.475 predstavnikov Baby boom generacije (13,4 %); in 2.427 predstavnikov generacije veteranov (0,3 %).

Opredelitev generacij skozi prizmo družbenih okvirov

Generacija veteranov (tiha generacija); Večina njih je bila rojena pred II. svetovno vojno oziroma med njo, kar je zaznamovalo njihove prve spomine. V Sloveniji je za to obdobje značilno veliko pomanjkanje dobrin in ljudje so morali za preživetje trdno delati. Večina predstavnikov te generacije vam bo povedala, da so hodili po nekaj kilometrov peš v šolo v dežju, snegu in mrazu, da so bili pogosto tudi lačni, da je delo predstavljalo veliko vrednoto … Pravzaprav je to generacija, katere vizija in trdo delo je ustvarila povojno Slovenijo. Predstavniki generacije veteranov so se tudi v iskanju boljšega življenja množično selili iz kmetij v tovarne, kjer se je takoj po koncu II. svetovne vojne začelo intenzivno obdobje prenove. Delavci so ustanavljali delavske svete širom države in soodločali o prihodnosti tovarn in drugih delovnih organizacij. Gojili so veliko spoštovanje in zaupanje do institucij države, spoštovali red in disciplino, o čemer govori tudi priljubljen stavek »Glej uro, ne dojenčka«, ki ponazarja, da so dojenčke hranili točno ob predpisani uri in ne takrat, ko je npr. dojenček zajokal oz. bil lačen. Glavne vrednote generacij veteranov, ki so se izoblikovale v specifičnem času po svetu, so tako bile: predanost in požrtvovalnost, trdo delo pred zabavo, konformizem, zakonitost in red, spoštovanje avtoritet, potrpežljivost, nagrada naj sledi dobro opravljenemu delu, na počitnice ne gremo na kredit, denar zanje si prislužimo vnaprej; dosledno upoštevanje pravil; ponos in čast.

Več v kategoriji Družba

Družba

e-Študentski Servis

Kako izkoristiti študentsko delo za navduševanje mladih?

Družba

Uredništvo HR&M

Kateri HR trendi bodo zaznamovali leto 2025?

Družba

Uredništvo HR&M

Umetna inteligenca: Ali je vaš novi zaposleni “deepfake”?

Družba

Uredništvo HR&M

Organizacijska kultura: kako so jo zgradili v Microsoftu

Več člankov iz te kategorije