V sodobni ekonomiji je pričakovana življenjska doba podjetja 50 let. Kljub relativno kratki življenjski dobi podjetja pa se praviloma v vsakem podjetju srečajo tri generacije. Ker se poklicna doba podaljšuje v obdobje starosti, se posamezniki srečujejo z novimi znanji in njihovimi tehnikami uporabe. Zato je pomembno, da znajo podjetja prepoznati izzive, ki jih prinašajo razlike med generacijami, in jih primerno povezovati.

Delovno okolje je polno ljudi različnih osebnosti in starosti, zaposlenih, ki so odraščali v različnih časih in imajo posledično različen pogled na svet. Neenakega obravnavanja na podlagi starosti je vedno več, ne samo na delovnem mestu, ampak nasploh v družbi. Vsaka generacija prinaša s seboj izkušnje in znanje, ki lahko koristijo vsem. Zato je izredno pomembno, da se v prvi vrsti generacijske razlike prepozna, razume in spoštuje, kar omogoča ustvarjanje dobrega okolja.

Stereotipi

Pri medgeneracijskem sodelovanju gre za povezovanje različnih generacij in krepitev sodelovanja med njimi, predvsem pa za ustvarjanje medčloveškega odnosa in uresničevanje medgeneracijske solidarnosti v današnjem času. Poglavitni cilj medgeneracijskega sodelovanja je krepitev zavedanja o pomenu medgeneracijske solidarnosti in dialoga med mlado, srednjo in starejšo generacijo.

Sodelovanje med generacijami prinaša ugodnosti vsem, tako mladim kot starim in tistim vmes.

Ker se življenjska doba podaljšuje, staranje dandanes ni več sinonim za pešanje moči, ampak za rast, za pojav novih priložnosti ter novih načinov sodelovanja. Starejši delavci prispevajo k vrednosti podjetja na več področjih. Starejši zaposleni so bolj vključeni v podjetje in bolj motivirani, prav tako pa prinesejo v podjetje več profesionalizma, različnih načinov reševanja problemov ter samoiniciative kot mlajši zaposleni.

Trije razlogi, zakaj ljudje diskriminirajo na podlagi starosti:

Značilnosti posamezne generacije

Pri medgeneracijskem sodelovanju moramo opredeliti in razumeti, kaj pomeni beseda generacija. Beseda je sestavljena iz latinskih besed generatio in genus. Prva pomeni družino, rojstvo, človeštvo; medtem ko označuje druga rod, pleme, izvor. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da predstavlja beseda generacija »ljudi približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod«.

Celotno populacijo lahko na grobo razdelimo na tri generacije, čeprav včasih starost ni tako pomembna kot sta zrelost in naloge, ki jih posameznik opravlja v družbi, ter njegov socialni status:

Poznamo pa tudi drugačen način poimenovanja generacij.

  1. Generacija veteranov ali tradicionalistov je prva generacija, katere pripadniki so večinoma že upokojeni. Sem spadajo ljudje rojeni nekje med leti 1922 in 1943.
  2. Sledi ji generacija otrok blaginje (angl. baby boom generation), to so ljudje, ki so bili rojeni približno med letoma 1944 in 1964 in velja za najštevilčnejšo generacijo.
  3. Generacija X ali otroci »baby boom« generacije, v katero spadajo ljudje rojeni približno od leta 1965 do leta 1980.
  4. Sledi ji generacija Y ali digitalna generacija. Vanjo spadajo ljudje rojeni približno med letoma 1981 in 2000.
  5. Zadnja generacije se imenuje generacija Z ali »iGeneracija« oz. »net generacija«, vanjo pa se uvrščajo tisti, ki so se rodili po letu 2000. Poznamo jih tudi pod izrazom milenijci.

Generacija otrok blaginje