Psihologija

Medgeneracijsko učenje za uresničevanje strategije dolgožive družbe

Čas branja 12 min

V antiki so nadvse cenili modrost starejših in imeli do njih nadvse spoštljiv odnos. Z vedno več dela, pa se je ta spoštljivost izgubljala. S tem pa so se siromašile celotne družbe, ki niso več znale, morda tudi hotele, vtkati znanja starejših v razvoj družbe. Dolgoživa družba potrebuje aktivne, ustvarjalne in motivirane ljudi, ne glede na starost. In to lahko dosežemo le z boljšim medgeneracijskim sodelovanjem in zlasti prenosom znanja med generacijami in to v obe smeri.

Dolgoživa družba, kakršna postaja tudi slovenska, potrebuje trde stebre za zagotavljanje kakovosti bivanja vseh generacij. Kot prikazuje spodnja slika, lahko k temu pripomorejo odprtost in fleksibilnost trga dela in izobraževanja, samostojno življenje vseh generacij, oblikovanje okolja za aktivno staranje in vključenost v družbo

Izmed vseh štirih stebrov dolgožive družbe je za medgeneracijsko učenje pomemben zlasti prvi steber, torej trg dela in izobraževanja. Vključenost v delo je izjemna priložnost za medgeneracijsko učenje, ki krepi vse generacije in hkrati spodbuja aktivnost, ustvarjalnost in motiviranost ljudi.

Slika 1: Stebri dolgožive družbe. (Vir: Umar)

Neusmiljena demografija

V Sloveniji naletimo na prvo veliko zadrego že pri pregledu števila zaposlenih starejših. Medtem ko je na Švedskem zaposlenih 76 odstotkov generacije stare od 55–64 let, je v Sloveniji ta odstotek precej nižji in znaša komajda 42 odstotkov, povprečje EU 28 pa je 56 odstotkov (vir: Umar).

Po drugi strani pa je demografija neusmiljena, saj se za Slovenijo napoveduje, da bo leta 2030, torej že čez dvanajst let, starejših od 65 let za 139 tisoč več, delovno aktivnih (od 20 do 64 let) pa za 125 manj danes. Vsako leto bo odšlo s trga dela 15 tisoč ljudi. Vsi ti statistični podatki kažejo na to, da se bo Slovenija že čez sedem let, torej leta 2025 soočala s pomanjkanjem delovne sile.

Številni uspešni podjetniki v Sloveniji pa trdijo, da se s pomanjkanjem delovne sile soočajo že danes. Na tem mestu ne bomo iskali vzrokov, bi pa le opozorili na to, da bi lahko ta problem začeli reševati tudi z več posluha za sposobnosti starejših, in jih spodbujati, da ostanejo aktivni tudi v tretjem življenjskem obdobju, kot na drugi strani bolje poskrbeli za prenos znanja kot tudi navdiha za delo vzdolž različnih generacij.

Namesto tega pa opažamo v organizacijah velike generacijske luknje, ki so posledica daljših obdobij nezaposlovanja in zlasti nezadostnega sodelovanja med generacijami.

»Ta mladina je nemogoča!«

Verjetno ste že tudi vi slišali ali celo kdaj izrekli zgornji stavek. Ali veste, kdaj so ta stavek našli prvič zapisanega? Pred mnogo tisočletji na kitajskih pismenkah. To pravzaprav govori o tem, da je bila »mladina vedno nemogoča« oziroma, da so med generacijami vedno obstajale razlike. Ne gre dvomiti, da tudi »mladina« razmišlja podobno o starejših, kako so nemogoči in že smo v začaranem krogu, kjer starejši ne razumejo mlajših in mlajši ne razumejo starejših. In to je vsekakor velik izziv medgeneracijskega sodelovanja in hkrati izjemna priložnost za medgeneracijsko učenje. Razlike med generacijami namreč še nikoli niso bile tako velike, kot so danes in bodo v prihodnjih letih. Prav tako na Zemlji še nikoli ni skupaj bivalo pet različnih generacij.

Neusmiljena demografija, ki sporoča, da se delovna populacija vse hitreje stara, sili podjetja, da uravnavajo svojo generacijsko sliko, pri tem pa se soočajo z velikimi razlikami med generacijami, ki kličejo po temeljiti spremembi razmišljanja kot tudi po oblikovanju orodij za boljše medgeneracijsko sodelovanje in učenje.

S pojmom generacija označujemo skupino ljudi, ki so rojeni v istem času in živijo v istem obdobju. Generacija se socializira v specifičnih kulturnih, gospodarskih in naravnih okoliščinah. Doživljajo podobne izkušnje in oblikujejo podobne vrednote. Generacije so začeli raziskovati v 50. letih prejšnjega stoletja v ZDA, kjer so koncept generacije postavili vzporedno s konceptom razreda. Vsaka generacija namreč oblikuje svojo specifično identiteto, način razmišljanja in način življenja. Kajpak so tudi med člani iste generacije razlike. Generacijske razlike lahko sprožajo nemir v družbi kot tudi v delovnih organizacijah, a hkrati prav ta raznolikost prinaša večjo ustvarjalnost, če jo le znamo pravilno upravljati.

Sobivanje petih generacij

Danes v družbi sobiva že pet različnih generacij, kar se ni zgodilo še nikoli doslej, posledično tudi zaradi vse daljše življenjske dobe ter hitrega tehnološkega razvoja. To so generacija veteranov, generacija blagostanja, imenovana tudi baby boom generacija, generacija X, generacija Y in generacija Z, katerih značilnosti bomo predstavili v nadaljevanju.

Veterane je izoblikovalo trdo delo


Številka:

Več v kategoriji Psihologija

Več člankov iz te kategorije