Pravo in davki

Mednarodno delo na daljavo – kontekst in trendi

Čas branja 10 min

Delo na daljavo iz tujine postaja v današnjem globaliziranem poslovnem svetu vse bolj pogosto. Želja po družbeni, poslovni in kadrovski prilagodljivosti še naprej narašča, ob tem je v zadnjem času občutiti večji poudarek na zagotavljanju izbire zaposlenim.

Delodajalci pri ponudbah dela ne ponujajo več zgolj boljše plače oziroma boljšega delovnega okolja, temveč se stremi k temu, da bi pogoje dela vedno bolj prilagodili posameznikom. Zaposleni imajo vedno več možnosti, da prilagodijo ugodnosti, ki jih nudijo delodajalci, svojim željam, interesom in potrebam. V nekaterih primerih zaposleni celo izberejo, kdaj in od kod se bodo zglasili na delovnem mestu.1

Podjetja s takim zaposlovanjem tudi niso več omejena na zaposlovanje z državnimi mejami, ampak lahko zaposlene iščejo od koder koli, le da je na voljo internetna povezava. Najpogosteje se izpostavlja, da mednarodno delo na daljavo nudi tako pri delodajalcih kot pri zaposlenih izjemno fleksibilnost in tudi odpira večje možnosti izbire. Po eni strani gre za orožje v vojni med delodajalci za talentiran kader, kjer ni več omejitev, da bi kandidati morali biti prav iz Slovenije. Po drugi strani pa je delo na daljavo iz tujine ugodnost za zaposlene, ki si, ko se odpravijo na počitnice ali obiščejo prijatelje in družino v tujini, želijo podaljšati svoj čas na soncu.

Ob vseh ugodnostih, ta novi način dela prinaša številne pravne in praktične izzive, zlasti pri določanju veljavne zakonodaje in predpisov za zaposlene, ki na daljavo delajo iz tujine.

Kaj pravzaprav je delo na daljavo in kako se od običajnega dela na daljavo razlikuje mednarodno delo na daljavo?

Mednarodno delo na daljavo

Zakon o delovnih razmerjih opredeljuje delo na daljavo kot delo, ki ga delavec opravlja z uporabo informacijske tehnologije.2 Takšno delo lahko delavec opravlja na svojem domu ali v prostorih po svoji izbiri, ki so izven delovnih prostorov delodajalca.3 Iz zapisanega je mogoče razumeti, da je delo na daljavo kot oblika organizacije dela in/ali opravljanje dela z uporabo informacijske tehnologije v okviru pogodbe o zaposlitvi ali delovnega razmerja, pri kateri se delo, ki bi se lahko opravljalo tudi v prostorih delodajalca ali stranke, opravlja zunaj teh prostorov.

K zgornji opredelitvi pa se predvsem v pokoronskem času dodaja še mednarodni element, saj so delodajalci oziroma zaposleni ugotovili, da za potrebe opravljanja dela ni bistveno, da delavec delo opravi državi, kjer sicer poteka delodajalčeva dejavnost. Delovna definicija mednarodnega dela na daljavo bi torej bila opravljanje dela na daljavo iz tuje države v državo, v kateri ima sedež podjetje, ki zaposluje delavca.4

Trenutno sta pri mednarodnem delu na daljavo običajna dva tipa delavcev: (1) statični delavci na daljavo, torej takšni, ki za svojega delodajalca opravljajo delo na daljavo iz druge države, vedno v istem kraju in državi; in (2) dinamični delavci na daljavo oziroma t.i. nomadi, torej takšni delavci, ki opravljajo delo iz različnih krajev, ne da bi ostali statični v enem kraju ali državi.5

Delodajalce lahko upravičeno skrbi pravni in praktični vpliv, ki ga imajo lahko takšne ureditve dela na podjetje.

Trenutni pravni okvir, ki ureja določanje uporabljivega prava, še ni pripravljen na vse posebnosti mednarodnega dela na daljavo. Uredba Rim I določa, da se za pogodbo o zaposlitvi uporablja pravo države, ki sta ga delavec in delodajalec izbrala. Vendar izbira prava delavca ne sme prikrajšati za varstvo, ki mu ga zagotavljajo določbe, od katerih ni mogoče sporazumno odstopiti v skladu s pravom, ki bi se ob odsotnosti take izbire uporabljalo. To pravo pa se določa na podlagi naslednjih meril:


Številka:

Več v kategoriji Pravo in davki

Več člankov iz te kategorije