Delovne organizacije se danes prilagajajo novi realnosti treh oziroma že štirih generacij, ki delajo skupaj. Večgeneracijski timi imajo sicer lahko skupne cilje in vizijo, a se generacije močno razlikujejo tako v komunikacijskih stilih kot načinu dela, kar lahko privede tudi do raznih konfliktov na delovnem mestu. Dobro medgeneracijsko sodelovanje postaja ključno za dobro organizacijsko klimo, organizacije pa bodo lahko spodbujale složnost generacij le z vpeljevanjem programov in usmeritev, ki podpirajo rast in razvoj zaposlenih.

Medosebni odnosi so sestavni del delovnega okolja in so običajno prijetni in ustvarjalni, lahko pa predstavljajo tudi vir napetosti in frustracij. Ko se na delovnem mestu srečujemo s tako širokim naborom generacij zaposlenih, se lahko kaj hitro ujamemo v neusklajeno komunikacijo, ki lahko vodi tudi do konfliktov. Vsaka generacija ima različne prioritete, stališča, komunikacijske sloge in načine za sodelovanje z vrstniki. Drugače si oblikujejo delo, kar vpliva na uspešnost in kulturo organizacije. Neupoštevanje teh razlik lahko organizaciji škodi.1 Konflikti so v medosebni komunikaciji normalni in so lahko zelo produktivni, ko nastanejo med dvema osebama, ki imata skupni cilj. Pojavijo se lahko tako na organizacijski kot osebni ravni, pri čemer lahko kot posameznik najmočneje vplivamo prav na slednje, medtem ko organizacija mora nujno poskrbeti za konflikte tudi na organizacijski ravni.