Mentor in mentorski
Čas branja 8 minSpremembe v sodobnem gospodarstvu narekujejo spremembe v delovnih okoljih. Napredek in globalizacija vnašata v delovna razmerja vse več stresa, s katerim se morajo soočati tako delodajalci kot delavci. Zaradi različnih negativnih dejavnikov, ki so lahko tako zunanje kot tudi notranje narave, se je spremenil pomen dela, posledično so potrebne tudi spremembe v urejanju sodobnih delovnih okolij.
Delovno okolje mora biti zasnovano tako, da omogoča kakovostno in učinkovito delo. Delo pa je lahko kakovostno in učinkovito le, če se izvaja v zdravem okolju. Vlade in zakonodajalci po vsej Evropski uniji so se že pred časom zavedeli pomena zdravega delovnega okolja, zato so bili oblikovani različni predpisi, ki določajo pravice in obveznosti delodajalcev in delavcev. Ti določajo različne varnostne ukrepe, s katerimi se preprečujejo oziroma obvladujejo nevarnosti in škodljivosti pri delu. Z njimi pa se zagotavljajo tudi ustrezne ravni varnosti in zdravja oziroma okoliščine, v katerih je glede na naravo dela delavcu omogočena največja možna mera zdravstvene in psihofizične varnosti.
Eden izmed dejavnikov, ki izrazito vpliva na dobro (oziroma slabo) počutje na delovnem mestu in ustvarja nezdravo delovno okolje, je mobing. Izraz mobing je danes pogosto uporabljen, pa vendar ga je težko definirati. Upoštevaje, da je odškodninskih delovnih sporov pred sodišči relativno malo, kaže na dejstvo, da se malo delavcev, ki so (bili) podvrženi mobingu, odloči za sodno uveljavljanje odškodnine. Iz tega razloga sodna praksa v celoti zagotovo še ni izoblikovana.
Dejstvo je, da se mobing lahko zgodi vsakemu, skoraj neopazno.
Dejstvo je, da se mobing lahko zgodi vsakemu, skoraj neopazno. Pa vendar je treba opozoriti, da ni vsakdo žrtev mobinga, saj se v vsaki sredini pojavi tudi kdo, ki mu je manj pomembna delovna produktivnost, aktivno prispeva k ustvarjanju negativnega vzdušja v delovni sredini ali pa gre za pretirano občutljivega posameznika. Pomembno je, da vodstvo delovne organizacije mobing prepozna, saj le-ta ne povzroča škode zgolj posameznim delavcem, temveč tudi podjetju. Žrtvam mobinga je treba pomagati, povzročitelje pa kaznovati.
Večina zaposlenih se prilagodi okolju, ker ne želijo težav, ne želijo postati žrtve mobinga. Čeprav »žrtev mobinga« svoja dejanja argumentira, mu to nič ne pomaga. Predpostavljeni večinoma želijo imeti ob sebi sodelavce, ki njihove zamisli in odločitve podpirajo in jim kažejo podporo. Zato so velikokrat v prednosti tisti, ki povzročajo mobing ali ga celo sami izvajajo.
Zaposleni kot pogostejši vzrok za trpinčenje navadno izpostavljajo vodje, ki niso sposobni reševati konfliktnih situacij v delovnem okolju – ali pa jih celo sami podpihujejo in povzročajo. Pri tem se pogosto izpostavljata sprenevedanje in hinavščina, ki sta dve zelo pogosti, a težko dokazljivi metodi trpinčenja.
