MENTOR IN MENTORSKI PROCES
"Vse na tem svetu se predaja. Vsak košček znanja je nekaj, kar je nekdo z nekom delil. Če to razumete tako kot jaz, potem bo mentorstvo postalo vaša prava zapuščina." - John Wooden
V življenju imamo različne vrste mentorjev. Če bi povzeli njihove skupne lastnosti, bi te bile, da so mentorji osebe, ki jih spoštujemo, jim zaupamo, nam dajejo oporo in si prizadevajo, da bi iz nas naredili boljšo verzijo nas samih, ter nas obenem navdihujejo9. Mentor je oseba, ki po eni strani spodbuja, daje naloge, postavlja svojega mentoriranca pred nove izzive, ga opolnomoči ob pridobivanju izkušenj, po drugi strani pa pomaga, olajša delo in učenje ter ga varuje pred prehudimi napakami2. Biti mentor torej ni nekaj, kar določa starost, položaj ali izkušnje. Je skupek osebnostnih lastnosti, življenjskih nazorov, dosežkov in odnosa.
Mentor je oseba, ki po eni strani spodbuja, daje naloge, postavlja svojega mentoriranca pred nove izzive, ga opolnomoči ob pridobivanju izkušenj, po drugi strani pa pomaga, olajša delo in učenje ter ga varuje pred prehudimi napakami.
Usposobljenost mentorjev
V organizacijah je učinkovitost v samem vrhu kriterijev delovanja. Kot vsak potencial tudi mentorstvo ne pomeni nujno zgolj pozitivnih rezultatov. Zavedati se moramo, da je lahko proces zelo zanemarljivo učinkovit, v nekaterih primerih celo popolnoma disfunkcionalen. Zato je toliko bolj bistveno izpostaviti, da lahko prevzemanje mentorske vloge z odgovornostjo, ki jo slednja zahteva, pričakujemo pri mentorju, ki je ustrezno usposobljen, ima ustrezne kompetence in mu je lasten profesionalen razvoj vrednota. Mentor mora namreč vedeti, kje se začne t. i. cona učenja mentoriranca. Poznati in razumeti mora, katere kompetence ima posameznik že razvite in katerim mora posvečati več pozornosti. Znati mora voditi mentoriranca na način, da bodo okoliščine, v katerih se bo znašel, primerne zahtevnosti, da jih bo zmogel in da se bo iz njih naučil nekaj novega. Mentor mora