MENTORSKI SISTEM – STRATEŠKI NAČRT ALI NUJNO ZLO?

EVA ESIH, dipl.psih. (UN), študentka podiplomskega študija psihologije in asistentka za kadrovske zadeve, Kompetenca, d.o.o. in TANJA NOVAK, univ.dipl.psih., specializantka transakcijske analize (TA), HR specialistka, Kompetenca, d.o.o.

Facebook
LinkedIn

Dandanes se podjetja spopadajo z najrazličnejšimi izzivi. Številni se sprašujejo, kako pridobiti in v svoje vrste privabiti konkurenčen, dobro izobražen kader, ter kako jih po uvodnih mesecih dela zadržati v podjetju. Včasih je veljalo, da talenti iščejo službe, danes je obratno – podjetja namenjajo vse več časa in energije, kako poiskati in nato tudi obdržati strokovno usposobljen kader. Teoretičnih načrtov, priporočil in smernic za reševanje omenjenega izziva ni malo. Kateri izmed njih so dejansko učinkoviti in podjetjem ustrezni, ne samo na papirju, ampak v praksi in realnem življenju predstavljajo načrt, ki jim prinaša uspehe? Po mnenju številnih strokovnjakov je to mentorski sistem, ki v primerih dobrih praks predstavlja dodelan strateški načrt z veliko implementacijsko vrednostjo.

Nekatera podjetja to rešujejo tako, da študente že med študijem povabijo v svoje »razvojne akademije«, kjer se spoznajo z delovnim procesom podjetja. Tako študent spoznava prihodnjega potencialnega delodajalca, podjetje pa prihodnjega novega zaposlenega. Če je interes obojestranski, študent v podjetju izvaja prakso, ima svojega mentorja, ki ga