Zagotovo ste v službenih krogih že slišali za izraz umetna inteligenca. Ste kdaj pomislili, da bi le-ta lahko vplivala na delo v oddelku človeških virov? Z gotovostjo lahko rečem, da če se to še ne odvija, se v bližnji prihodnosti zagotovo bo.

V »investicijskem« in start-up svetu, od koder prihajam, je veliko govora o umetni inteligenci oziroma, kot jo radi krajše poimenujemo, AI (izvorno: Artificial Intelligence). Zakaj je tako? Umetna inteligenca je kar nekaj časa »spala«. Konkretnejši razvoj in pogovori so začeli potekati v petdesetih letih prejšnjega stoletja in takrat smo s pomočjo Johna McCarthya šele prvič podrobno oblikovali pojem umetne inteligence.

Kaj je umetna inteligenca? Na kratko in preprosto lahko zadevo opišemo kot računalniški program, ki deluje na podoben način kot človeški um. Mnogo znanstvenikov je skozi leta delovalo na razvoju tega področja, vendar lahko rečemo, da do leta 2010 umetna inteligenca ni dosegala takšne rasti kot druga področja; temu je kljubovalo predvsem to, da naša tehnologija še ni bila razvita do te stopnje, da bi jo lahko pametno uporabljali. Dandanes, ko je telefon pametnejši od namiznega računalnika, pa že lahko govorimo o pohodu umetne inteligence.

Da bi lahko bolje razumeli področje umetne inteligence, je treba razumeti nekaj osnovnih pojmov, ki se pojavljajo okrog te tematike. Umetno inteligenco namreč delimo na tri osnovna polja.