Intervju

Modrost in intuicija sta ključni supermoči v dobi UI

Čas branja 12 min

Rishad Ahmed je izjemno uspešen govornik, strokovnjak za vodenje ter zaupanja vreden svetovalec z več kot 25-letnimi izkušnjami v poslovnem svetu, vodenju in coachingu. Poudarja pomen modrosti, avtentičnosti, čustvene inteligence in samoiniciative pri soočanju z izzivi in v pristopih sodobnega vodenja.

Ima bogate mednarodne izkušnje, saj je delal in živel v Avstraliji, Združenem kraljestvu, Združenih arabskih emiratih in Združenih državah Amerike. Sodeloval je z vodilnimi podjetji, med katerimi so tudi nekatera največja na svetu, ter z različnimi organizacijami, ki se osredotočajo na razvoj ljudi. 

Redno nastopa na različnih dogodkih, kjer deli svoje znanje in izkušnje. Letos se bo ustavil tudi v Sloveniji, kjer bo na #loveHR Summitu v Portorožu spregovoril o veščinah vodenja, ki še posebej izrazite postajajo v dobi umetne inteligence.

Kaj vas kot navdihujočega govornika najbolj motivira?

Tisto, kar me resnično motivira kot navdihujočega govornika, je priložnost, da lahko sprožim transformativno spremembo pri posameznikih in organizacijah. Opazovanje tistega "aha" trenutka, ko nekdo sprejme novo perspektivo ali odklene svoj potencial, me navdušuje in je gorivo za mojo strast. Pot vodenja drugih do samoodkritja in opolnomočenja je zame nenehen vir navdiha. Obseden sem z avtentičnostjo na delovnem mestu in z vprašanjem, kaj nas dela resnično človeške v nenehno spreminjajoči se tehnološki krajini. Modrost in intuicija sta tisto, kar bo po mojem mnenju vodilo vodje in ekipe v prihodnost.

Kako bi opisali svojo filozofijo vodenja in kako jo vpeljujete v vaše govore?

Moja filozofija vodenja se vrti okoli opolnomočenja posameznikov, da sprejmejo svojo suverenost in se odporno spopadajo s kompleksnostjo. Ta filozofija močno vpliva na moje govore, saj poudarja pomen modrosti, avtentičnosti, inteligence in samoiniciative pri soočanju z izzivi. Verjamem v spodbujanje kulture nenehnega učenja, prilagodljivosti in delovanja, ki je usmerjeno v namen. Vse to vključujem v svoje govore, da bi navdihnil smiselne spremembe.

Predstavljajte si svet, kjer je korporativno vodstvo sila za dobro, kjer je uspeh opredeljen z etičnimi praksami in kjer je dobrobit ljudi in našega planeta pomembna tako kot dobiček.

Celostno razmišljanje ne zmanjšuje le stroškov in povečuje dobička; preoblikuje življenja, ščiti naš planet in vzbudi občutek namena. Ključ do trajnosti in dobičkonosnosti je v naših rokah, čaka, da odklenemo vrata s širšim, medsebojno povezanim pristopom.

Vodje vodim na poti do opolnomočenja ekip in negovanja pozitivne delovne kulture. To ne spodbuja le poslovnega razvoja, ampak tudi občutek enotnosti in namena, ki je resnično neprecenljiv.

Imate več kot 25 let izkušenj v poslovanju in coachingu. Kakšne ključne spremembe opažate v slogih vodenja, še posebej z naraščajočo integracijo umetne inteligence in digitalnih tehnologij?

Skozi leta sem opazil premik proti bolj sodelovalnim in prilagodljivim slogom vodenja. Integracija umetne inteligence (UI) in digitalnih tehnologij je poudarila potrebo po tem, da vodje uravnotežijo tehnično strokovnost s čustveno inteligenco. Gre za premik od tradicionalnih hierarhičnih struktur k bolj povezanim in vključujočim pristopom, ki prepoznajo pomembnost raznolikih perspektiv in agilnega odločanja.

Verjamem, da bosta modrost in intuicija supermoči, ki ju bodo ljudje morali izkoristiti in razvijati v prihajajoči dobi UI. Ko tehnologija postaja vse bolj prevladujoča v vseh vidikih našega življenja, postaja ključno, da se ljudje povežejo s tem, kar jih dela resnično človeške. Naša sposobnost čutenja, empatije, intuicije in vodenja iz naših src in notranje modrosti bo ključna za uspeh v dobi tehnološkega razvoja.

Vodjem in ekipam sem pomagal razviti trdno miselnost in pomagal ekipam, da se uskladijo s svojimi srci, da ustvarijo povezan, živahen in dinamičen ekipni duh, ki je prepojen z globokim občutkom povezanosti drug z drugim in z višjimi vrednotami podjetja.

Kakšno vlogo igrata modrost in intuicija pri vodenju v dobi umetne inteligence?

V dobi umetne inteligence postajata modrost in intuicija ključna dejavnika konkurenčne prednosti. Medtem ko umetna inteligenca izstopa v obdelavi ogromnih količin podatkov, človeški vodje prinašajo večplastno razumevanje, etične premisleke in čustveno inteligenco, ki so potrebni za kompleksno odločanje. Modrost vodjem pomaga premišljeno uporabljati znanje, intuicija pa pomaga pri krmarjenju skozi negotovosti. To spodbuja harmonično integracijo človeških in UI sposobnosti.

Modrost opremlja vodje z zmožnostjo sprejemanja logičnih odločitev v dvoumnih situacijah, kjer sami podatki morda ne zadostujejo.

V kontekstu sodobnega vodenja uvedba umetne inteligence prinaša edinstven nabor izzivov in priložnosti. Čeprav umetna inteligenca prispeva izjemno učinkovitost in odločanje, ki temelji na podatkih, ji primanjkuje večplastnega razumevanja, etičnega razločevanja in čustvene inteligence, ki so osnova in nepogrešljiv del človeške modrosti. Vključitev modrosti v sodobno voditeljstvo, še posebej v dobi umetne inteligence, postane ključnega pomena iz več razlogov:

Modrost daje odločanju moralno in etično dimenzijo. Brez jasnih etičnih smernic se lahko vodje soočajo z etičnimi dilemami, ki jih umetna inteligenca, brez moralne intuicije, morda ne bo prepoznala. Modrost pomaga vodjem navigirati po kompleksnih situacijah, zagotavljajoč, da so odločitve v skladu z vrednotami, družbenimi normami in dolgoročnimi posledicami.

Poslovni svet je vse bolj zaznamovan z negotovostjo in hitrimi spremembami. Modrost opremlja vodje z zmožnostjo sprejemanja logičnih odločitev v dvoumnih situacijah, kjer sami podatki morda ne zadostujejo. To vključuje črpanje iz izkušenj, intuicijo in globoko razumevanje konteksta za oblikovanje informiranih odločitev.

Modrost poudarja na človeka osredotočen pristop k vodenju. Medtem ko umetna inteligenca izstopa pri obdelavi podatkov in avtomatizaciji nalog, ji primanjkuje empatije in razumevanja, potrebnih za učinkovito vodenje. Modrost omogoča vodjem, da se na osebni ravni povežejo s svojimi ekipami, spodbujajo pozitivno delovno okolje in naslavljajo človeške vidike organizacijske dinamike.

Ključno je ustvarjanje kulture, ki sprejema umetno inteligenco kot dopolnilo človeškim sposobnostim, namesto kot grožnjo.

Modrost spodbuja vodje, da sprejmejo dolgoročno perspektivo, ob upoštevanju širšega vpliva odločitev na organizacijo, njenih deležnikov in družbe. Nasprotno pa lahko umetna inteligenca optimizira za kratkoročne cilje, ne da bi nujno upoštevala trajnost ali družbene posledice teh dejanj.

Modrost vključuje neprekinjen proces učenja in prilagajanja. V dinamičnem svetu, polnem tehnoloških napredkov, se morajo vodje razvijati skupaj z okoljem. Modrost vodjem omogoča, da razmišljajo o izkušnjah, se učijo iz napak in prilagajajo svoje vodstvene sloge, in tako izpolnijo razvijajoče se potrebe svojih ekip in organizacij.

Sodobni izzivi pogosto zahtevajo več kot le tehnične rešitve. Modrost izboljšuje zmožnost vodje, da se sooči s kompleksnimi, večplastnimi problemi, tako da upošteva raznolike perspektive, razume medsebojno povezanost vprašanj in predlaga celostne rešitve, ki so v skladu s širšimi organizacijskimi cilji.

Modrost prispeva k ustvarjanju pozitivne organizacijske kulture. Vodje, ki utelešajo modrost, ustvarjajo zaupanje, spodbujajo občutek namena in ustvarjajo okolje, kjer se zaposleni počutijo cenjeni. To je ključnega pomena za privabljanje in zadrževanje talentov v dobi, ko je izkušnja ljudi na delovnem mestu vse bolj pomembna.

Modrost je tesno povezana s čustveno inteligenco. To vključuje razumevanje in upravljanje lastnih čustev in čustev drugih. Čustvena inteligenca je bistvena za učinkovito komunikacijo, reševanje konfliktov in vzpostavljanje močnih medosebnih odnosov – ključne sestavine uspešnega vodenja, ki jih umetna inteligenca nima.

Čeprav umetna inteligenca ponuja napredek brez primere kar zadeva učinkovitost in analizo, je integracija modrosti v sodobno vodenje nepogrešljiva za naslavljanje večplastnih izzivov, spodbujanje etičnega odločanja in ustvarjanje delovnega okolja, ki ceni tako tehnološki napredek kot edinstvene kvalitete človeškega vodenja. Vodje, ki vključujejo modrost skupaj z UI tehnologijami, so bolje pripravljeni na krmarjenje skozi zapletenosti sodobnega poslovnega sveta z empatijo, predvidevanjem in zavezanostjo k boljšemu jutri.

Kako v tem smislu vidite prihodnost dela? Katere strategije priporočate vodjem za učinkovito upravljanje oddaljenih ekip in ohranjanje visoke zavzetosti in produktivnosti?

Prihodnost dela je dinamična, poudarja fleksibilnost, prilagodljivost in mešanico sodelovanja med človekom in UI. Za učinkovito upravljanje oddaljenih ekip morajo vodje dati prednost komunikaciji, gradnji zaupanja in uporabi tehnologije. Spodbujanje kulture avtonomije, zagotavljanje zanesljive digitalne infrastrukture in spodbujanje rednih virtualnih interakcij so bistvene strategije za ohranjanje visokih ravni zavzetosti in produktivnosti.

Ali lahko delite nekaj vpogledov iz vaših izkušenj z delom v raznolikih okoljih, kot so Avstralija, Združeno kraljestvo, ZAE in ZDA, in kako so te izkušnje oblikovale vaš pristop k vodenju in coachingu?

Delo v raznolikih okoljih je obogatilo moje razumevanje kulturnih razlik in različnih perspektiv, ki jih ljudje prinašajo za mizo. To je oblikovalo moj pristop k vodenju s poudarjanjem pomena vključenosti, prilagodljivosti in globalne miselnosti. Te izkušnje so me naučile ceniti bogastvo, ki ga raznolikost prinaša inovacijam in reševanju problemov, in vplivajo na način, kako treniram posameznike in vodim ekipe.

Izpostavljenost različnim kulturam je poudarila pomen kulturne občutljivosti in vključenosti pri vodenju. Razumevanje in spoštovanje kulturnih razlik je ključno za spodbujanje sodelovalnega in harmoničnega delovnega okolja. Naučila me je ceniti raznoliko razmišljanje, komunikacijske sloge in delovne pristope, ki jih posamezniki iz različnih kultur prinašajo za mizo.

Kot vodja in coach aktivno stremim k ustvarjanju okolij, ki cenijo raznolikost. To je gonilna sila za inovacije in uspeh organizacije.

Za vzpostavljanje učinkovitih odnosov in doseganje organizacijskih ciljev je bistvena sposobnost prilagajanja slogov vodenja in coaching metod glede na kulturni kontekst.

Delo na različnih celinah mi je vcepilo globalno miselnost. Razširilo je moj pogled na industrijske trende, gospodarske pokrajine in nastajajoče tehnologije. Ta globalna zavest je neprecenljiva pri predvidevanju tržnih premikov, prepoznavanju priložnosti in sprejemanju informiranih strateških odločitev, ki upoštevajo širši mednarodni kontekst.

Raznolika okolja pogosto pomenijo tudi raznolike jezike in komunikacijske sloge. Učinkovito prenašanje idej, nudenje coachinga in vodenje ekip zahtevajo natančno razumevanje dinamike jezika. Te izkušnje so poudarile pomen jasne in vključujoče komunikacije, da se vsakdo, ne glede na materni jezik, počuti slišanega in razumljenega.

Raznolike ekipe so dokazani poganjalci inovacij. To izkušnjo sem doživel na lastni koži in to je okrepilo moje prepričanje v moč raznolikih perspektiv za reševanje problemov in ustvarjalnost. Kot vodja in coach aktivno stremim k ustvarjanju okolij, ki cenijo raznolikost. To je gonilna sila za inovacije in uspeh organizacije.

Naučil sem se pomena ohranjanja agilnosti in prilagodljivosti v nepričakovanih izzivih, tako pri sebi kot tistih, ki jih vodim skozi negotove čase.

Oblikovanje ekip, ki združujejo posameznike iz različnih okolij, zahteva premišljen in vključujoč pristop. Vključuje razumevanje moči in potencialnih izzivov, povezanih s kulturno raznolikostjo. Izkušnje so oblikovale moje sposobnosti za izgradnjo medkulturnih ekip, ki izkoriščajo prednosti vsakega člana, spodbujajo sodelovanje in medsebojno spoštovanje.

Vključevanje v raznolika okolja je okrepilo idejo, da je vodenje neprekinjeno učno potovanje. Dinamična narava globalnih poslovnih pokrajin zahteva stalno zavezanost k učenju, prilagajanju in usklajevanju z razvijajočimi se trendi in kulturnimi premiki.

Kako pristopate k izzivu gradnje odpornih in zavzetih ekip v današnjem hitro spreminjajočem se in pogosto negotovem poslovnem okolju?

Gradnja odpornih in zavzetih ekip vključuje spodbujanje kulture psihološke varnosti, nenehnega učenja in namena. Spodbujam odprto komunikacijo, zagotavljam priložnosti za razvoj veščin in usklajujem cilje ekipe s skupnim namenom. Sprejemanje sprememb kot priložnosti za rast, praznovanje dosežkov in vzdrževanje transparentnosti prispevajo k ustvarjanju ekip, ki uspevajo v hitro spreminjajočih se in negotovih okoljih.

Ali lahko delite nekaj uspešnih zgodb, kjer ste pomagali vodjem preoblikovati njihov pristop za boljše organizacijske rezultate?

Seveda. Delal sem z vodji, ki so s coachingom prešli od togih, hierarhičnih stilov vodenja k bolj prilagodljivim in sodelovalnim pristopom. Ta premik je prinesel izboljšano moralo ekip, inovativno reševanje problemov in povečano organizacijsko agilnost. Uspešne zgodbe pogosto vključujejo vodje, ki odkrivajo svoje edinstvene moči, učinkovito vodijo raznolike ekipe in z zaupanjem krmarijo skozi spremembe.

Kako pa menite, da se lahko podjetja bolje pripravijo na izzive in priložnosti, ki jih prinaša revolucija umetne inteligence?

Podjetja se lahko bolje pripravijo na revolucijo umetne inteligence z vlaganjem v programe nenehnega učenja in izboljšanja spretnosti svojih zaposlenih. Ključno je ustvarjanje kulture, ki sprejema umetno inteligenco kot dopolnilo človeškim sposobnostim, namesto kot grožnjo. Poleg tega spodbujanje etičnih praks umetne inteligence, zagotavljanje transparentne komunikacije o implementacijah umetne inteligence in aktivno vključevanje zaposlenih v ta prehod lahko prispevajo k bolj gladki in vključujoči integraciji umetne inteligence.

Kakšen nasvet bi dali mladim vodjem, da bi jim pomagali uspevati v vse bolj zapletenem in tehnološko vodenem poslovnem svetu?

Moj nasvet mladim vodjem je, da dajo prednost nenehnemu učenju, prilagodljivosti in čustveni inteligenci. Gojijo naj mentaliteto rasti, ostanejo radovedni in sprejmejo spremembo kot priložnost za inovacije. Gradijo naj smiselne povezave z njihovo ekipo in uporabljajo tehnologijo kot omogočitelja, ne kot oviro. Predvsem pa naj vodijo z avtentičnostjo, empatijo in zavezanostjo etičnemu odločanju.

V vaši knjigi  'Mu – A Journey to Divine Love Through You and Nothingness' popeljete bralca skozi potovanje odkrivanja, kako je prišel do točke, kjer je, in kako se vrniti k svoji bistveni naravi. Kako je to povezano s sodobnim vodenjem?

Potovanje v "Mu" se usklajuje z bistvom sodobnega vodenja s poudarjanjem samozavedanja, avtentičnosti in usklajenosti z lastno bistveno naravo. Sodobni vodje se morajo podati na podobno pot samoodkritja, da bi vodili z namenom in avtentičnostjo. Razumevanje lastnih temeljnih vrednot, krmarjenje skozi izzive z odpornostjo in gojenje povezave z višjim namenom so vse integralni vidiki tako potovanja v "Mu" kot učinkovitega sodobnega vodenja.

Kateremu življenjskemu motu sledite in kako to vpliva na vaše profesionalno delovanje?

Moja vodilna filozofija temelji na prepričanju, da suverenost, povezana s sočutjem, vodi do zavestnega in vplivnega vodenja. Moto, po katerem živim, sprejema avtentičnost, etiko, celostno razmišljanje in vodenje, ki se usklajuje z našimi najvišjimi vrednotami za nas same, naša podjetja in otroke. Ta filozofija vodi moja profesionalna prizadevanja s poudarjanjem pomembnosti opolnomočenja posameznikov, pozitivnih sprememb in transformativnih potovanj pri uresničevanju njihovega polnega potenciala.

Oznake:
Številka:

Več v kategoriji Intervju

Več člankov iz te kategorije