MOTIVACIJA NA DELOVNEM MESTU TER NJEN VPLIV NA ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE ZAPOSLENIH
Motivacija je eden ključnih dejavnikov, ki pomembno vpliva na zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu, hkrati pa ima pomemben vpliv na uspešnost organizacije. Pri zaposlenih se kaže kot tista prijetna energija in zagon, da bi dosegli pričakovanja in cilje podjetja. Motivacija posameznika spodbudi, da v delo vloži vsa svoja znanja in trud, čemur sledijo boljši delovni rezultati na eni strani ter hkrati dobro počutje, občutki koristnosti in uspešnosti na strani zaposlenega. Zadovoljstvo zaposlenih na osebni ravni pa gotovo pomembno vpliva tudi na njihovo dobro psihofizično počutje in zdravje nasploh.
Motivacija je silovita in zapletena moč, ki sproža naša dejanja. Motivacija sama po sebi ni zaznaven fenomen, temveč sila, skrita za posledičnim vedenjem. Neko obnašanje ima lahko veliko možnih motivov. Tako je nekdo lahko motiviran za telovadbo, ker želi imeti mišičasti videz, ker trpi za srčno boleznijo, ker se pripravlja na atletsko prireditev, ker si želi zdravega počutja, ker želi shujšati ali preprosto zato, ker rad telovadi. Kar vidimo, ni njegova motivacija, ampak zunanji rezultat motivacije, ki se izraža skozi njegovo željo.1
Motivacija je nenehen spodbujevalen proces osmišljanja osebnega delovnega življenja in doživljanje zadovoljstva, ki ga omogoča ustvarjalno delo v podjetju, naravnano k uspešnosti, osebnostni in strokovni rasti zaposlenih ter prispevkov posameznikov in skupin k odličnosti.2
Spodbudno delovno okolje
Spodbudno delovno okolje pozitivno vpliva na dobro počutje zaposlenih. Pomembno je, da organizacije ustvarjajo ugodne delovne razmere za ustvarjalno delo ter vključevanje in sodelovanje zaposlenih pri doseganju ciljev organizacije. Zaposleni, ki se pri opravljanju svojega dela počutijo koristno in poznajo svojo vlogo pri doseganju skupnih ciljev podjetja, so bolj delovno učinkoviti. Pomembni dejavniki, ki vplivajo na motivacijo, so tudi ustrezne delovne razmere in prilagodljivi delovni čas, dobro sodelovanje med zaposlenimi, jasno določene delovne zadolžitve, pohvale za dobro opravljeno delo ter primerno ovrednoteno delo v finančnem smislu. Prav tako je na delovnem mestu pomembno, da si vsi zaposleni lahko privoščijo redne odmore, saj motivacije ni mogoče ohranjati, če so vsi iztrošeni. Krajši odmor nam pomaga pri ohranjanju motivacije in ugodno vpliva na naše zdravje ter počutje. Pomaga nam, da si zbistrimo misli in pozitivno vpliva na telo, saj celodnevno sedenje ni zdravo. Na zdravje zaposlenih ugodno vpliva tudi možnost obroka in zdrave prehrane na delovnem mestu, saj smo učinkoviti lahko le ob zadostni zalogi energije v telesu.
Pomemben vpliv na motivacijo in dobro počutje zaposlenih ima vsekakor tudi varnost in stalnost delovnega mesta. Zaposleni, ki so obremenjeni z negotovostjo svoje zaposlitve, so manj učinkoviti. Potreba po varnosti namreč velja za eno osnovnejših življenjskih potreb, takoj za fiziološkimi potrebami.
Za delovanje organizacije je idealno, ko zaposleni svoje znanje in energijo vlagajo v delo, ki jim predstavlja smisel, imajo na potek dela zadosten vpliv in se čutijo koristni člani kolektiva. Za tri največje spodbude v delovnem okolju še vedno veljajo občutek zadovoljstva pri delu, priznanje in vrednotenje opravljenega dela ter denar.
Posebna skrb za delavce invalide
Posebno skrb za dobro počutje in zmanjšanje psihosocialnih tveganj je v organizacijah potrebno nameniti delavcem invalidom. Poudariti moramo, da nekateri dejavniki v delovnem okolju na zaposlene s statusom invalida delujejo bolj obremenjujoče in stresno, kot na ostale delavce. Zaposleni, ki pridobijo status invalida, so pogosto podvrženi veliki negotovosti. Sprašujejo se o varnosti svoje zaposlitve, ali bodo zadolžitve delovnega mesta zmogli in kako bodo sprejeti s strani sodelavcev in nadrejenih.
Uspešna podjetja na različne načine skrbijo za motivacijo svojih zaposlenih. Kot primer dobre prakse naj navedeva slovensko podjetje, ki se ukvarja s spletnimi rešitvami in je prejelo nagrado »Najboljša zlata praksa 2017« za razvoj organizacijske kulture. Po njihovih besedah lahko aktivnosti za motiviranje zaposlenih razdelimo na tiste zelo preproste, ki so namenjene predvsem trenutnemu dvigu motivacije in tiste, ki so malo bolj kompleksne in imajo načeloma večji vpliv na zadovoljstvo zaposlenih. Izvajajo številne manjše preprostejše dejavnosti za motivacijo, kot so rekreacija dvakrat tedensko, skupinski zajtrki za različne priložnosti, masaže na delovnem mestu, dela prost dan za rojstni dan, omogočeno nošenje copat v podjetju, sveže sadje in prigrizki, ki so jim vedno na voljo v kuhinji, delovna oprema po lastni izbiri, prilagodljiv delovnik in možnost dela od doma, interna in zunanja izobraževanja po lastni izbiri, tečaj angleščine … To so aktivnosti, ki niso neposredno povezane z delom, temveč na določen način razbijejo delovno rutino in popestrijo delovnik. Pri tem je izrednega pomena, da se prakse spreminjajo in prilagajajo glede na potrebe zaposlenih.3
Aktivnosti, ki po mnenju številnih raziskav veliko bolj vplivajo na motivacijo in zavzetost zaposlenih, so tiste, ki so povezane z delom posameznika. To so, kot pravijo v tem podjetju, predvsem odgovornost in svoboda pri delu, vsebina dela, možnost razvoja in podobno. Prakse, ki so pri njih trenutno v uporabi in kažejo odlične rezultate, so:
- Kava z direktorjem. Vsak zaposleni je povabljen na kavo z direktorjem, kjer poda iskreno povratno informacijo o videnju podjetja ter o dobrih in slabih straneh. Tako dajo vsakomur možnost sovplivanja ter občutek, da ni samo številka in da njegovo mnenje res šteje.
- Wazzup sestanki so petkovi sestanki, kjer se zberejo vsi zaposleni in skupaj pogledajo minuli teden. Vsi zaposleni so na tak način obveščeni o vsem, kar se v podjetju dogaja, kar še poveča občutek pripadnosti.
- Na »One day experience« za en dan povabijo zunanjega strokovnjaka z določenega področja z zadolžitvijo, da s sodelavci deli svoje izkušnje.
- Monday Bluzz je aktivnost, pri kateri gre za to, da se zaposleni po službi še malo podružijo in se pogovorijo o temah, ki sodelavce zanimajo znotraj ali zunaj področja njihovega dela.
Aktivnosti, ki so organizirane po delovnem času (rekreacija, poslovna angleščina) niso obvezne in nikogar ne silijo, da se jih mora udeleževati.3
Dobro počutje zaposlenih
Uspešne organizacije in podjetja veliko vlagajo v dobre medsebojne odnose, grajenje zaupanja in dobro počutje zaposlenih, saj se zavedajo, da denar vedno ni najboljši motivator na delovnem mestu.
Delo, ki nas veseli, pozitivno vpliva na naše zdravje in samospoštovanje ter nam pomaga pri ohranjanju obstoječih in vzpostavljanju novih družabnih stikov. V primeru, da zaposleni na svojem delovnem mestu niso zadovoljni, lahko prihaja do neželenih posledic, kot so znižana učinkovitost, nezainteresiranost za delo, pogoste odsotnosti z dela in beg na bolniški dopust. Organizacije zaradi slabše učinkovitosti in produktivnosti delavcev s slabim zdravjem ter njihovim nadomeščanjem, uvajanjem in zaposlovanjem novih delavcev izgubljajo na dodatnih finančnih stroških in na račun ugleda v javnosti. Pomembno je zavedanje socialnih in ekonomskih koristi vlaganj v zdravje ter vzpostavljanje ugodnih razmer za uspešno in varno delo.
Vizija promocije zdravja pri delu so zdravi ljudje v zdravih organizacijah. Pri izboru področij ukrepanja in načrtovanju konkretnih aktivnosti je treba izhajati iz podatkov o zdravju zaposlenih in njihovih potreb. Želene učinke s področja varovanja zdravja lahko dosežemo le, če jih ob podpori in vzgledu vodij soustvarjajo in sprejemajo vsi zaposleni.
Zavedati se moramo, da so motivirani in zdravi zaposleni za organizacijo bistvenega pomena. Marsikatero bolezen bi bilo mogoče s preventivnimi programi na delovnem mestu ter skrbjo za ugodno delovno okolje in dobre odnose omiliti ali preložiti na poznejši čas. V vsakodnevnih aktivnostih na delovnem mestu moramo znati poiskati tisto, kar nas izpolnjuje in dela našo zaposlitev imenitno. Tako bomo lahko največ prispevali h kolektivu, hkrati pa bomo svoje delo opravljali z zagonom, zadovoljstvom in motivacijo.