Zakon o delovnih razmerjih1 mobing na delovnem mestu opredeljuje kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Iz obrazložitve sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 198/2015 in VIII Ips 271/2015 z dne 21. 6. 2016 je razvidno, da posamezen dogodek oziroma ravnanje tudi po stališču sodne prakse ne more predstavljati trpinčenja, temveč to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj.2

Presoja, ali sporna ravnanja delodajalca kot celota predstavljajo trpinčenje delavca v smislu določbe 6.a člena ZDR oziroma 7. člena ZDR-1, pa je mogoča šele zatem, ko sodišče ugotovi, da je delodajalec očitana ravnanja tudi v resnici storil.3Pri tem je bistveno, da trpinčenje ni samo žaljenje in grdo obnašanje, ampak tudi izključevanje, ignoriranje, osamitev.