Zakon o delovnih razmerjih¹ mobing na delovnem mestu opredeljuje kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Iz obrazložitve sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 198/2015 in VIII Ips 271/2015 z dne 21. 6. 2016 je razvidno, da posamezen dogodek oziroma ravnanje tudi po stališču sodne prakse ne more predstavljati trpinčenja, temveč to lahko predstavlja le več ponavljajočih se ali sistematičnih ravnanj skupaj.2

Presoja, ali sporna ravnanja delodajalca kot celota predstavljajo trpinčenje delavca v smislu določbe 6.a člena ZDR oziroma 7. člena ZDR-1, pa je mogoča šele zatem, ko sodišče ugotovi, da je delodajalec očitana ravnanja tudi v resnici storil.³Pri tem je bistveno, da trpinčenje ni samo žaljenje in grdo obnašanje, ampak tudi izključevanje, ignoriranje, osamitev.

Kaj se uvršča v mobing?

Med trpinčenje se uvrščajo na primer ravnanja:

• ki predstavljajo napad zoper izražanje in komuniciranje žrtve (npr. omejevanje možnosti izražanja, prekinjanje govora, kričanje, zmerjanje, nenehno kritiziranje dela ali osebnega življenja, izrekanje nejasnih pripomb, grožnje, izmikanje neposrednim stikom);
• ki ogrožajo socialne stike žrtve (ko se z napadeno osebo nihče več ne pogovarja, jo ignorirajo, premestijo v delovne prostore stran od drugih sodelavcev, ali pa imajo sodelavci celo prepoved govoriti z žrtvijo);
• ki predstavljajo napad na osebni ugled žrtve (obrekovanje, širjenje neresničnih govoric, dvom v poslovne odločitve žrtve, siljenje k opravljanju nalog, ki zmanjšujejo samospoštovanje žrtve, dvom o poslovnih odločitvah žrtve, napačno ali žaljivo ocenjevanje delovnih prizadevanj);
• ki pomenijo napad na kakovost poklicnega življenja in organizacijske vloge (žrtev ne dobiva več delovnih nalog ali pa dobiva nesmiselne delovne naloge, pretežke naloge, žrtvi so odvzete delovne naloge ali se dodeljujejo naloge pod ravnijo kvalifikacije);
• napadi zoper zdravje (oseba dobiva za zdravje škodljive naloge, namerna povzročanja psihične škode).⁴

Tudi iz sodbe in sklepa Višjega delovnega in socialnega sodišča, opr. št. Pdp 493/2015 z dne 19. 11. 2015 izhaja, da so ravnanja tožene stranke (odreditev dela obsežnega izpolnjevanja obrazcev v izredno kratkem roku pet dni; stalno neodzivanje na tožničine dopise; ravnanje ob prošnji za izhod na glavno obravnavo določenega dne - zavrnitev prošnje za izdajo dovolilnice za izhod; nezagotavljanje dela v daljšem časovnem obdobju ter izločitev tožnice iz delovnega okolja ob selitvi na drugo lokacijo) v obdobju od septembra 2007 do septembra 2010 predstavljala ponavljajoče se, sistematično, graje vredno ter očitno negativno in žaljivo ravnanje in vedenje, usmerjeno proti tožnici, torej trpinčenje na delovnem mestu oziroma mobing.

Več v kategoriji Pravo in davki

HRM

Uredništvo HR&M

Novi standardi za prostovoljno trajnostno poročanje: priložnost tudi za manjša podjetja

Pravo in davki

Rok Pograjc

Učenje: Kako pravilno urediti pogodbo o izobraževanju  

Družba

Uredništvo HR&M

Varnost pri delu: strožji standardi pri izpostavljenosti nevarnim kemikalijam

Družba

Uredništvo HR&M

Začasne spremembe evropskih standardov za trajnostno poročanje

Več člankov iz te kategorije