NAJVEČJI IZZIV JE DEJSTVO, DA ŽIVIMO V SISTEMU, ZGRAJENEM V PRETEKLOSTI

DR. DANIJELA BREČKO, partner Planet GV, d. o. o., Predavateljica, svetovalka in coach

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Avivah Wittenberg Cox je direktorica in ustanoviteljica družbe 20first, ki sodeluje z naprednimi globalnimi podjetji pri vzpostavljanju uravnoteženih timov in upravnih odborov ter nadzornih svetov. Je gostujoča predavateljica na prestižnih evropskih šolah, kot sta HC in INSEAD. Redno piše za revijo Harvard Bussines Review. Je tudi ustanoviteljica in častna predsednica PWN Global, Profesionalne mreže žensk. Revija ELLE jo je uvrstila na seznam TOP 40 žensk, ki spreminjajo svet. V Sloveniji jo je gostila konferenca Odličnost managerk. Z njo smo se pogovarjali o večno aktualni temi – uravnoteženi zastopanosti moških in žensk v organizacijah.

V poročilu “Prihodnost dela”, ki ga je izdal Svetovni gospodarski forum januarja 2016, je zapisano, da bo naraščajoča ekonomska moč žensk drastično spremenila globalne trge kot tudi trg dela. V vaši prvi knjigi Why women mean business ste zapisali, da kar 80 odstotkov vseh nakupnih odločitev sprejmejo ženske. Kako se bo, po vašem mnenju, to dejstvo odražalo v poslu in managerskih strukturah?

Vir: Unsplash

Ženske predstavljajo že 60 odstotkov vseh univerzitetno izobraženih ljudi na svetu in se vsak dan močneje vključujejo v svet dela. Delajo več, študirajo več in rezultat tega je, da zaslužijo več in tako postajajo vse bolj vplivne v svetovni ekonomiji. Posamezne države tako poročajo, da zaradi naraščajočega števila žensk na trgu dela več ljudi dela, delajo bolj produktivno ter kot družba dosegajo višji izobrazbeni nivo, kar vse dobro vpliva na njihove ekonomije.

Večina evropskih držav se trudi pridobiti več žensk na ključne managerske položaje kot tudi v nadzorne svete. Zakaj je pomembno, da imamo več žensk na teh položajih?

Ženske za odločevalsko mizo ne prinesejo dramatičnih ali revolucionarnih novosti, ampak zlasti in predvsem svoje talente.

Dejstvo je, da več kot polovica svetovnega prebivalstva predstavljajo ženske in prav tako je dejstvo, da je več kot polovica najvišje izobraženih žensk, torej je tudi več kot jasno, da je treba talente iskati tudi med ženskami. In vsi si želimo čim več talentov za odločevalsko mizo. Torej je že statistično nemogoče, da bi to dejstvo spregledali. Ženske za odločevalsko mizo ne prinesejo dramatičnih ali revolucionarnih novosti, ampak zlasti in predvsem svoje talente. In polovice svetovnih talentov oz. še malo čez pač ne moremo več ignorirati pri ustvarjanju vzdržne ekonomije.

Kaj pa se pravzaprav spremeni, ko pride več žensk na te odločevalske pozicije?

Raziskave kažejo, da v podjetjih, ki imajo po spolu uravnoteženo sestavo in po spolu uravnotežene vodstvene time, produktivnost narašča hitreje kot v drugih podjetjih, ki tega nimajo. Prav tako hitreje narašča dobiček, donosi na kapital in nasploh se izboljšajo tudi vsi drugi finančni kazalci. Glavna razlika je torej v večji produktivnosti.

To na nek način omenjate tudi v svoji naslednji knjigi How women mean business, ko govorite, da je spolno uravnoteženo vodstvo neposredno povezano z več inovacijami, boljšo poslovno uspešnostjo ter boljšim vodenjem. Nam lahko poveste kakšen konkreten primer?

Kot sem že dejala, svetovne raziskave so jasne, podjetja z uravnoteženim vodstvom, dajejo boljše rezultate. Podjetjem, ki tega ne verjamejo, predlagam, da naredijo notranjo raziskavo med enospolnimi timi ter mešanimi timi in izmerijo njihovo uspešnost in produktivnost. Še vselej znova se je izkazalo, da mešani timi dajejo boljše rezultate. Tovrstna potrditev izhaja tudi iz raziskave MIT-a (Massachusetts Institute of Technology) ki je izšla konec leta 2015. Njihova glavna ugotovitev je, da so mešani timi učinkovitejši in to v vseh tehnoloških panogah.

V vaših delih prvenstveno poudarjate, da v današnji ekonomiji potrebujemo po spolu uravnoteženo vodenje. Kaj morajo vodje narediti za to, da ga vzpostavijo?

Najprej se morajo naučiti, kaj so glavne razlike med moškimi in ženskami, tako da so lahko učinkoviti vodja tako ženskam kot moškim ter mešanim timom. Veliko vodij je dobrih pri vodenju enospolnih timov, ne pa tudi mešanih. Za uravnoteženo vodenje je pomembno, da zna vodja izvabiti iz mešanih timov, torej tako iz žensk kot moških, njihove potenciale kot tudi njihove strasti.

Omenili ste razlike med ženskami in moškimi, pa vas naj sedaj izzovem, kaj so glavne razlike med moškimi in ženskami?

Raziskave kažejo, da v podjetjih, ki imajo po spolu uravnoteženo sestavo in po spolu uravnotežene vodstvene time, produktivnost narašča hitreje kot v drugih podjetjih, ki tega nimajo.

Med moškimi in ženskami je veliko razlik. Nekatere so naravne in smo jih pridobili z rojstvom, druge pa smo pridobili v procesu socializacije. Managerke in managerji se morajo predvsem zavedati razlik v kariernem razvoju žensk in moških, kako različno torej ženske in moški usmerjajo in vodijo svoje kariere v različnih obdobjih življenja. Naučiti se morajo tudi to, da imajo ženske in moški različen komunikacijski stil, torej način, na katerega sporočajo oz. govorijo, katere in kakšne besede uporabljajo oz. katere so besede, ki jih želijo slišati. V moji praksi se je izkazalo, da se velikokrat razlikuje tudi njihova naravnanost do obstoječih korporacijskih vrednot in imajo tudi drugačne ambicije ter drugačen odnos do moči. Senzitivni vodje te razlike opazijo in upoštevajo pri sestavi bolj uravnoteženih timov. In bolj uravnoteženi timi so bolj učinkoviti pri komunikaciji s kupci oz. tistimi, ki odločajo o nakupu, ki pa so, kot sva se pogovarjali na začetku intervjuja, v 80-ih odstotkih ženske.

V enem izmed vaših blogov ste zapisali, da veliko žensk še vedno misli, da je težnja po uravnoteženem vodenju pravzaprav bitka med spoloma. Lahko to razložite?

Menim, da je razlog v tem, da v nekaterih državah ženske še vedno občutijo precej jeze, razočaranja in bolečine ob dejstvu, da ne napredujejo tako in s takšno naglico, kot bi si želele, in zmotno menijo, da je to krivda nasprotnega spola. Pametni vodje si prizadevajo takšna negativna čustva omiliti ter zgraditi medsebojno razumevanje med spoloma. Naučiti jih morajo več drug o drugemu in kako delati skupaj, ne pa preprosto nekoga vreči iz vodstvenega tima ali pa mu onemogočiti napredovanje.

Veliko vašega časa ste posvetili izboljšanju kariere žensk ter s tem kakovosti njihovih življenj in naredili tudi številne raziskave o ženskem kariernem ciklu. Kaj so vaša najzanimivejša spoznanja?

Prvo je že to, da ženske živimo dlje (smeh) in da bomo tudi delale dlje, kot mislimo. Drugo spoznanje je, da najboljše v karieri ženske pride malo kasneje, kot pri moških kolegih. Veliko žensk postane po nepotrebnem vznemirjenih in v strahu za svojo kariero pri poznih 30-ih letih, ko si ustvarjajo družino, imajo otroke in so zaradi svojih obveznosti manj fleksibilne. Vse to resda lahko začasno »prizadene« njihovo kariero. V tem obdobju je potrebno veliko vztrajnosti in poguma, treba je preprosto zdržati in iti naprej. Veliko žensk namreč najde »novo kariero« oz. se povzpne v karieri v poznih 40. ali 50. letih, celo 60. letih in to so njihova najbolj »strastna« in učinkovita leta.

To je pa odlična novica za vse ženske.

(Smeh.) Res je, se popolnoma strinjam.

Kaj pa so največje priložnosti in kaj največji izzivi organizacij v povezavi s kariernim ciklom žensk?

Največje priložnosti za organizacijo so, da se čim prej in pogumno napotijo iskati drugo polovico talentov med ženskami, kar pametni vodje že počnejo. Največji izziv pa je dejstvo, da živimo v sistemu, ki je bil zgrajen v preteklosti in je bolj naklonjen moškemu kariernemu ciklu in ne ženskemu, ki danes predstavljajo večino talentov. Podjetja morajo tako postati veliko bolj fleksibilna pri načrtovanju kariere in kariernih poti; torej kdaj, kje in kako hitro lahko posameznik napreduje. Prav tako morajo postati fleksibilna pri oblikah kariere, ali bo le-ta neprekinjena, bo ciklična ali spiralna. Novi karierni vzorci niso značilni le za ženske, menim, da bomo največjim spremembam priča v prihajajočih letih, ko bo še več moških želelo očetovski dopust oz. biti v obdobju zgodnjega očetovstva manj vpleteni v poklicno kariero in bodo zahtevali veliko več fleksibilnosti …

To je za mnoga podjetja, tudi v Sloveniji, izziv že danes …

Da, in obenem priložnost za vzpostavitev večje fleksibilnosti kariernih vzorcev in s čimer bomo pridobili vsi, tako ženske kot moški kot tudi organizacije.

In kaj je glavni izziv glede na ženski karierni cikel za ženske na odgovornih vodstvenih pozicijah?

Glavni izziv je najti ravnotežje med kariero in družino, še zlasti v obdobju vzpostavljanja družine. V tem obdobju so pogosto determinirane z razmišljanjem o prioritetah med družino in kariero. Čemu torej dati prednost? Toda zavedati se je treba, da je to le določeno obdobje. Moj nasvet bi bil, da se lahko obdobju majhnih otrok ženske malo sprostijo in se aktivno vrnejo v posel in gradijo kariero po 40. letu. Takrat imajo tudi največ energije in predvsem veliko več časa.

Tudi vi ste vodja in ste managerka. Zaupajte našim bralcem, na kaj ste najbolj ponosna pri svojem delu.

Največje priložnosti za organizacijo so, da se čim prej in pogumno napotijo iskati drugo polovico talentov med ženskami, kar pametni vodje že počnejo.

Moja najbolj pozitivna izkušnja, na katero sem tudi najbolj ponosna, je, da mi je uspelo pripeljati koncept uravnoteženosti po spolu v poslovni svet in tako prispevati k razvoju uravnoteženih vodstev kot tudi dokazati, da so spolno mešani timi ter organizacije uspešnejši.

Čestitam za ta življenjski projekt in uspeh. Kaj pa morda kakšna manj prijetna izkušnja pri tem?

Morda to, da je zahteval ta projekt veliko več potrpežljivosti in časa, kot sem prvotno predvidevala. Te magnitude ni bilo lahko premakniti in včasih je bilo kar frustrirajoče opazovati, kako nekateri ljudje počasi premikajo meje v svojih glavah.

Avivah, pred 9 leti ste že bili v Sloveniji in ob tej priložnosti ste obiskali tudi konferenco Odličnost managerk. Kako »čutite« našo konferenco in kaj želite sporočiti slovenskim managerkam, podjetnicam in poslovnim ženskam?

Na Slovenijo in konferenco Odličnost managerk imam zelo lepe spomine. V čast in ponos mi je bilo govoriti in spoznati izjemne ženske v Sloveniji, ki so preživele mnoge težke čase in so pri tem pokazale izjemno vztrajnost in trdoživost. Večina njih se je izobraževala v egalitarnem sistemu, ki ni enakovredno cenil in spoštoval njihovih talentov. Navkljub temu so izjemno veliko naredile za državo in njeno ekonomijo, zato so se mi še posebej vtisnile v srce. Občudujem njihovo moč in vztrajnost. In ničesar si ne želim bolj, kot znova preživeti nekaj časa v družbi čudovitih žensk na konferenci Odličnost managerk 2016.