Družba

Nastanek kariernih centrov in ustvarjalnost

Čas branja 15 min

Delo kariernega svetovalca je, da osebe motivira h kreativnosti in ustvarjanju nečesa novega. Ta značilnost je namreč tista, ki je v teh časih posameznikom v pomoč pri zaposlovanju ali napredovanju. Zakaj in kako so nastali karierni centri in kakšna je bila pobuda za njihov nastanek? Ali bi morala podjetja za večjo uspešnost zaposlovati znotraj kadrovskih služb tudi karierne svetovalce?

Svetovanje se je kot poklic razvilo iz progresivno orientacijskega gibanja na začetku leta 1900. Poudarek je bil predvsem na pomoči osebam vseh starosti pri izbiri pravih odločitev, iskanja smisla, usmerjanja in izpopolnjevanja v tem, kar so naredili. Za razumevanje nastanka in razvoja svetovanja je treba razumeti odnos med orientacijo (ang. guidance) in svetovanjem (ang. counselling). Izraz »guidance« prevajamo kot orientacija, saj tudi »career guidance« prevajamo kot karierna orientacija. Če se vrnemo na pomen besede, je orientacija v primeru posameznikov predvsem pomoč pri odločanju ob pomembnih odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje.

Pomembna razlika med orientacijo in svetovanjem je, da centri za orientacijo pomagajo posameznikom pri izbiri tistega, kar jim je najbolj pomembno v življenju, medtem ko svetovanje pomaga posameznikom pri izvajanju sprememb v njihovem življenju9. V nadaljevanju spoznavamo, kako so razlike med načini svetovanja in ciljnimi skupinami samooblikovale potrebo po nastanku kariernih centrov na različnih področjih.

Razvoj karierne orientacije v Sloveniji

Slovenski avtorji10 so mnenja, da je do začetka razvoja pomoči pri odločanju za različne poklice na slovenskem območju prišlo nekje v 30. letih prejšnjega stoletja, ko so mladino usmerjali pri šolanju in izbiri poklica. Leta 1938 je tako bila po zaslugi dr. Schmidta ustanovljena Banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica, z namenom ugotavljati, ali imajo osebe ustrezne sposobnosti in smisel za določeno delo. Dodatno je skrbela za boljšo porazdelitev na različna delovna mesta. Banovinska svetovalnica je prenehala delovati v času 2. svetovne vojne20.

Situacije z različnimi težavami so po letu 1950 pokazale, da lahko tako svetovanje kot tudi karierno orientacijo srečamo na različnih področjih. Prav zaradi tega se metode svetovanja in znanje, ki ga mora imeti karierni svetovalec, glede na potrebe svetovancev znatno razlikujejo. S tem spoznanjem so v sredini petdesetih let začeli z zaposlovanjem prvih svetovalnih delavcev, ki so delovali na področju poklicnega svetovanja in usmerjanja. Leta 1951 je ministrstvo za delo znova vložilo pobudo za ustanovitev poklicne svetovalnice. Pet let zatem so v 16. člen Zakona o šoli vnesli poklicno orientacijo kot eno izmed temeljnih dejavnosti šolske svetovalne službe10.

Na začetku devetdesetih let je prišlo do nenadnega porasta brezposelnosti, kar je prispevalo k velikim spremembam. V tem obdobju se je gospodarstvo začelo vse bolj razvijati in opirati na industrijsko proizvodnjo in vse manj na kmetijstvo. To je posledično privedlo do razvijanja in potrebe novih in vse bolj različnih poklicev (prav tam). Zaradi takratnih razmer v gospodarstvu in osamosvojitve Slovenije je država doživela velike in zelo pomembne sistemske, normativne in finančne spremembe na nacionalnem nivoju:

V Sloveniji je tako karierno svetovanje postalo prisotno v različnih institucijah. Leta 2004 se je konceptu vseživljenjskega učenja pridružil koncept vseživljenjskega svetovanja, ki spodbuja kakovostno in celostno svetovanje za vse16. V prvi resoluciji o karierni orientaciji, ki je izšla leta 2004, je bil predvsem izpostavljen in poudarjen pomen razvoja svetovanja z namenom razvijanja vseživljenjskega učenja in razvoja kariernih svetovalnic v različnih ustanovah. S poudarkom, da morajo biti storitve v vseh starostnih obdobjih in na kateri koli točki v njihovem življenju dostopne vsem evropskim prebivalcem (prav tam). Države so po resoluciji na področju karierne orientacije sprožile večji interes in tako začele razvijati to področje s pomočjo sredstev Evropskega socialnega sklada15.

Skozi leta se je tako vse bolj uveljavilo svetovanje in pridružile so se še dodatne dejavnosti svetovanja v izobraževanju odraslih. Tako je bilo tudi po zaslugi prve resolucije sprejeto na državni ravni, da se s sredstvi Evropskega socialnega sklada analizira, kakšno je trenutno stanje v Sloveniji, in finančno pomaga pri razvijanju omenjenega področja16. S tem namenom je bila tudi izdana knjižica Informiranje in svetovanje za vseživljenjsko učenje in razvoj kariere v Sloveniji2.


Številka:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije