Ne tekmovanje, temveč sodelovanje in navdihovanje
Čas branja 9 minV deseto leto stopa Dnevnikov izbor najboljših zaposlovalcev Zlata nit, še bolj usmerjen h končnemu uporabniku – k podjetjem in ljudem, ki v njih skrbijo za razvoj zaposlenih. Če je bila ob njegovem začetku ključna naloga projekta prepoznavati in promovirati podjetja, ki so z vidika skrbi za zaposlene vzor in navdih slovenskega gospodarstva, je z leti fokus prešel še na promocijo podjetniške inovativnosti, primerov dobrih praks na področju zaposlovanja ter kakovosti delovnih mest.
Nastala je dinamična mreža 327 podjetij, ki preverja kakovost odnosov med zaposlenimi in organizacijo. Slednje ostaja srž Zlate niti, ki želi v še večji meri vplivati na dinamičen razvoj zaposlenih in organizacij ter prispevati h konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Tudi zato je vodilo Zlate niti 2016: Ne tekmovanje, temveč sodelovanje in navdihovanje. Zavedanje, da je z raziskavo oziroma vprašalnikom omogočena implementacija natančno prepoznanih in koristnih orodij, ki so v podporo kadrovikom in vodstvu podjetja, je strokovnjake pred tremi leti pripeljalo do dopolnitve vprašalnika s področjem čustvene navezanosti zaposlenih.
Merjenje kakovosti odnosov
Zlata nit z vprašalnikom, ki ga izpolnjujejo zaposleni, ni le ogledalo, ki podjetju jasno pokaže, kje so že dobri oziroma, kje so še potenciali, da se še izboljša, pač pa je notranje lepilo, ki zaposlene na vseh ravneh spodbuja k še večji zavzetosti. In tega se podjetja, ki leto za letom prav z Zlato nitjo preverjajo kakovost odnosa med zaposlenim in organizacijo, še kako dobro zavedajo.
Še posebej tista, ki si v času prestrukturiranja, ko so morala tudi odpuščati, niso zatiskala oči, saj so želela jasno videti, kako spremembe doživljajo sodelavci in kako vplivajo nanje. Ker je veriga močna toliko kot njen najšibkejši člen in »ker noben supermen ni močan toliko kot ekipa«, kot je nedavno dejal Matej Košmrlj, direktor Euro Plusa, zlate gazele 2016.
Vodja lahko vodi z zgledom, a sodelavci morajo motiv za zavzetost najti v sebi, »tako kot vodja, ki mora vedeti, kaj ga vedno znova motivira«, kot poudarja Zvezdana Lubej iz Profiles International, članica izborne komisije, ki izbere najboljše zaposlovalce. V raziskavi o karizmatičnih vodjih, ki so jo naredili v sodelovanju z MQ revijo Združenja Manager in v njej pod drobnogled vzeli tudi »zlatonitnike«, so ugotovili, da so menedžerji podjetij, ki sodelujejo v Zlati niti, še nekoliko bolj karizmatični od drugih uspešnih vodij. To pojasnjuje, kaj dela zlatonitnike posebne – močne ekipe, ki jih vodijo karizmatični vodje.
Dobri odnosi vplivajo na uspešnost podjetja
Zlata nit osvetljuje še en del poslovanja podjetja: kakovost odnosov povezuje namreč s poslovno uspešnostjo podjetja. Na podlagi uravnoteženih kazalnikov uspeha (BSC) opazuje trženjske, finančne kazalnike, kazalnike inovativnosti in upravljanja človeških virov. Modeli, oblikovani na podlagi podatkov iz raziskave Zlata nit, ki je z več kot 70 tisoč sodelujočimi zaposlenimi ena največjih v regiji, kažejo, da je visoka kakovost odnosov povezana z višjo dobičkonosnostjo in višjo dodano vrednostjo na zaposlenega.
Raziskava dr. Matevža Raškoviča z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani kaže, da podjetja z nadpovprečnimi rezultati predanosti zaposlenih dosegajo 53 odstotkov višjo dodano vrednost na zaposlenega, imajo v povprečju za 17 odstotkov višje povprečne plače, 18 odstotkov večji pomen pripisujejo dolgoročnosti odnosov in zaupanja (v očeh kupcev) in je med njimi štiri odstotke več tržnih vodij.