NEIZKORIŠČENA
ZAKLADNICA PODATKOV

Tamara Barič, Telekom Austria Group HR
Branimir Hadzić, IT Services v podjetju Levi9

Facebook
Twitter
Google Plus
LinkedIn

Umetna inteligenca (AI) – ob misli nanjo verjetno vsi z malce strahospoštovanja pogledujemo naokoli, predvsem na IT-stroko, in upamo, da nam bo kdo s čarobno palčko pokazal pot, ki jo bo AI sooblikovala v prihodnjem desetletju. S tehnologijo povezane spremembe na tržišču so resnično velike, pa vendar bi le stežka rekli, da so se že dotaknile HR-ja do te mere, kot bi se lahko. V spodnjem primeru bova zato poskušala na poenostavljen način opisati pojem AI in kje bi se lahko srečal s HR-stroko že v bližnji prihodnosti. 

Jeseni je odmeval primer Googla, ki je skupaj z Univerzo Oxford razvil AI do te mere, da so oblikovali software za branje z ustnic na televiziji, ki je že v začetni fazi bolj uspešen, kot smo pri tem lahko ljudje. Ta primer sicer ni oprijemljiv za HR-stroko, je pa lep prikaz tega, kaj vse omogoča tehnološki napredek. Pod vsakim tovrstnim prebojem je skrito neskončno podatkov, matematičnih algoritmov v kombinaciji z dejansko uporabo big date. Ne glede na to, ali govorimo o t. i. machine learningu ali o Business intelligence, data miningu, big dati, umetni inteligenci ... Skupno vsem je, da tvorijo tako imenovani data science, ki na osnovi ogromnih količin podatkov, ob uporabi matematičnih modelov in algoritmov predvidijo neki rezultat ali obnašanje v prihodnosti.