Družba

Nezavedna pristranost – ključna ovira do vključujočih delovnih mest

Čas branja 11 min

Pristranost je lahko namerna ali nezavedna in v obeh primerih predstavlja oviro posameznikom na delovnih mestih. Pristranosti danes priznavamo nezanemarljiv vpliv na poklicne odločitve. Zaradi pristranosti je marsikdo težje zaposljiv, težje napreduje, kar ima negativne posledice za delovne izkušnje.

Pristranost ljudem škoduje, podjetjem pa otežuje ustvarjanje vključujočega okolja z enakovrednimi pogoji za delo. Postopoma spreminjajoča se sestava delovne sile, ki postaja očitna na vseh ravneh znotraj podjetja, hkrati z vedno večjo raznolikostjo potreb potrošnikov, zahtevajo bolj ustvarjalne strategije za zadržanje delavcev in produktno inovativnost. Sodobne organizacije se dlje časa zavedajo, da le skladna politika raznolikosti s premišljenim akcijskim načrtom, ustvarja vključujoče delovno okolje in vsem zaposlenim daje možnost, da se počutijo vključeni, spoštovani in cenjeni. A napredki so prepočasni. V krogu organizacij, ki aktivno delujejo na področju raznolikosti in vključenosti, so spoznali, da je ključna ovira za počasno napredovanje, t.i. nezavedna pristranost. Ima velik vpliv na naše odločitve in način interakcije med zaposlenimi. Danes se intenzivno iščejo načini, da bi negativne vplive pristranosti omejili.

Kaj je nezavedna pristranost?

Nezavedna pristranost se nanaša na skrita prepričanja, ki vplivajo na naše zaznavanje. Gre za nezavedne predsodke v korist ali škodo nečemu ali nekomu, ali skupini, v primerjavi z drugimi. Imajo lahko negativne ali pozitivne posledice. So družbeni stereotipi, ki jih posamezniki ustvarimo, ne da bi se zavedali. Navadno te predsodke ocenimo kot nepravične. Lahko se razvijejo do katere koli družbene skupine, saj niso omejene zgolj na etnične skupine ali rase; navezujejo se lahko na posameznikovo starost, fizične sposobnosti, religijo, spol, spolno orientiranost in številne druge vidne-nevidne lastnosti posameznika. Podobne pristranosti imamo, ko smo vzgojeni v podobnem kulturnem okolju. Pristranost ni definirana s spolom niti z raso ali etnično pripadnostjo.

Nezavedna pristranost ima večjo razširjenost kot zavestni predsodki in deluje mimo naših vrednot. Eno izmed dejstev je, da smo prav vsi ljudje pristrani. Pristranost izhaja iz lastnosti človeka, da organizira družbeno življenje s kategorizacijo. Gre za najbolj naravno delovanje človekovih možganov, ki je človeku v procesu njegove evolucije v pomoč že milijone let.

Pristranost je zasidrana globoko v naših možganih

Določene okoliščine oz. situacije jo spodbudijo, kot na primer večopravilnost ali časovni pritisk. Pristranost je namreč del narave naših hitrih odločitev, ki so še posebej »nevarne« v času, ki zahteva od nas kreativnost, fleksibilnost in prilagajanje. Hitre odločitve jo spodbudijo in s tem zameglijo vesolje priložnosti, ki se vrtijo okoli nas. Takšna hitra predvidevanja so nevarna, saj so nam odločitve ponujene, še preden jih sprejmemo.

Po navadi jo sproži neznana situacija. Značilnost pristranosti je, da ne glede na to, kako močno imamo radi idejo raznolikosti, kadar smo izpostavljeni neznanemu položaju, se v našem telesu zgodi fiziološki odziv.

Na primer, sedite za mizo v restavraciji, ko za sosednjo mizo zagledate dva moška, ki praznujeta obletnico. Ker nimate veliko izkušenj z istospolno usmerjenimi osebami, se v vašem telesu zgodi naslednje. Amigdala, najstarejši del možganov, pošlje signal v hipotalamus, ki vzburi HPA os (t.i. hipatalamična-hipofizna-andrenalna os). Točka, kjer se možgani srečajo z endokrinim sistemom, sprosti adrenalin in v milisekundi sledijo odzivi po celem telesu. To se zgodi, še preden človek pomisli, »kako lepo, da se imata rada, vesel sem, da je par lahko svoboden in da se vsak lahko poroči s tistim, ki ga ljubi«. Kot razlaga dr. Susanah Fisk (profesorica psihologije, raziskovalka socialne kognicije na Princeton University), se nam prav v neznanih situacijah, ki so daleč od naših pričakovanj, močno vzburi področje amigdale (t.i. center za preživetje). Zgoraj opisan odziv »boj-beg« je našo vrsto »ohranjala« milijone let in sproži pristrano razmišljanje, kot da bi nam šlo za življenje ali smrt.

Sodobni človek, ki živi v miru, se danes redko znajde v tako nevarni situaciji, da bi potreboval takšen način odločanja. A naši možgani, še posebej ko se srečamo z nekom, ki je »daleč« od naših izkušenj, sprožijo pristranost. Brez potrebe sledi povečanje srčnega utripa, povišanje krvnega pritiska in občutimo stres. Sledi lahko napačna beseda ali gesta, nesproščenost pri pogovoru ali celo zanikanje različnosti. A današnje okolje ni nevarno kot okolje pračloveka, postalo pa je zelo zapleteno. Človek naj bi vsako sekundo predelal 11.000.000 bitov informacij, zavestno pa jih lahko zgolj 40. To pomeni, da 99,99 % informacij predelamo podzavestno s hitrim sklepanjem, kar nam omogočajo algoritmi. Pomagajo nam, da preživimo v poplavi informacij in postavlja se vprašanje, ali jim smemo popolnoma zaupati. Velja, da se je še posebej, ko sprejemamo odločitve o drugih, treba ustaviti, razmisliti, reflektirati in razumeti, da pristranost onemogoča objektivne odločitve. Naučiti se moramo pogostejšega vključevanja - t.i. SISTEM 2 razmišljanja, na katerega je opozoril Daniel Kahneman.1 Gre za zavestno razmišljanje, ki vključuje analizo in logiko. V nasprotju z instinktivnim razmišljanjem SISTEM 1, ki je hitro in čustveno ter pravi poganjalec pristranih odločitev.


Številka:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije