INTERVJU Z URŠO ŽORŽ

NOBEN ME NE RAZUME

Za revijo HR&M TAMARA VALENČIČ

Facebook
Twitter
LinkedIn

Bila sem priča dogodku, ki je pritegnil mojo pozornost predvsem zaradi naslova, nenavadne ure in dneva, pa tudi zato, ker sem bila malo službeno »firbčna«, saj naj bi bil namenjen milenijcem. Že prvi vtis je bil neverjetno lahkoten, sproščen in drugačen. Namreč ... nikogar nisem poznala in nisem bila najstarejša. Dogodek sam, predvsem pa njegova vsebina, v moji glavi odmeva še danes.

Urša Žorž, znana kot organizatorica dogodkov, soustanoviteljica dogodka 500 podjetnic, nekoč zaposlena v  Hitu v Novi Gorici, odgovorna za razvoj kadrov in na koncu vodja izobraževanja in usposabljanja, je pobudnica in organizatorica tudi tega dogodka. Že zgolj iz radovednosti sem jo vprašala nekaj reči o ideji in dogodku.

 Draga Urša, od kje ideja za dogodek Noben me ne razume?

Zadnje čase veliko delam z mladimi, jih opazujem, se od njih učim (in oni od mene). Zelo mi je všeč njihov svobodni duh, dobre ideje, pogum, da niso obremenjeni toliko z zgodovino in si bolj upajo živeti svoje sanje. Priložnosti je ogromno, odprt jim je cel svet, možnosti za rast so velike.

Po drugi strani pa imajo zaradi družabnih omrežij in »popolne« podobe večine ljudi na omrežjih, slabšo samopodobo, veliko potrebo po dokazovanju, po popravljanju fizičnega izgleda, po doseganju »ideala«. Zraven imajo »na glavi« še hiter tempo življenja in s tem povezan stres. Sisteme (tako šolske kot poslovne), ki se ne zmorejo tako hitro prilagajati novemu načinu življenja in razmišljanja mladih, zato se dostikrat počutijo nerazumljene. Od tu tudi naslov dogodka Noben me ne razume. Z dogodkom sem jim želela približati nekaj od zgoraj naštetih izzivov, odstreti kakšen tabu, jih opogumiti, da bi bolj na polno zaživeli svoje življenje. Seveda to ne gre čez noč in z enim dogodkom. A če smo komu v dvorani dali misliti, če je kdo doživel kakšen AHA trenutek, je to to. Počasi, korak po koraku.

Mladi imajo zaradi družabnih omrežij in »popolne« podobe večine ljudi na omrežjih, slabšo samopodobo, veliko potrebo po dokazovanju, po popravljanju fizičnega videza, po doseganju »ideala«. Zraven imajo »na glavi« še hiter tempo življenja in s tem povezan stres.

Kaj je glavno sporočilo dogodka?

Glavno sporočilo dogodka je, da je biti drugačen nova normalnost. Da si upamo biti to, kar smo in da tudi drugim dovolimo biti to, kar so. Da ljudi ne etiketiramo več, da spoštujemo sebe, druge in naravo, da v glavah počasi presežemo omejujoča prepričanja, ki največkrat sploh niso naša (smo jih povzeli od ljudi, ki so nas vzgajali oziroma, ki so imeli močan vpliv na nas) …

Kakšni so načrti za naprej? Bo dogodek postal tradicionalen?

Do dogodka bo vsekakor prišlo tudi naslednje leto. To je bila moja ideja in želja že, ko sem pripravljala prvega: da dogodek postane tradicionalen, enkrat letno, da se nagrajuje, raste, se razvija glede na odzive udeležencev in nastopajočih. Vesela sem, da je bil že prvo leto tako dober odziv in da so se teme ter nastopajoči dotaknili ljudi v dvorani in jim pustili sledi …

Kako bi razširili ciljno javnost? Osebno namreč menim, da bi vsebino moralo slišati veliko HR profesionalcev in vodij, tudi kdo iz izobraževalnega sistema.

Moja ideja, cilj in želja je, da dogodek ostane primarno namenjen milenijcem, saj si želim tudi več druženja med njimi ob prihodu in med odmori … za nova poznanstva, izmenjavo mnenj, izkušenj ... Morda pa bi lahko razmišljali v smeri, da bi se dogodek snemal v celoti in bi bil kasneje lahko dostopen za ogled tudi tistim, ki jim to prav pride v poslovnem svetu.  

Lahko pričakujemo tudi dogodek, namenjen generaciji Z?

Za zdaj ne načrtujem dogodka za mlajšo generacijo, se pa lahko vsekakor priključijo temu za milenijce, saj so to teme, ki pridejo prav tako mlajšim kot starejšim. Vrata so odprta za vse, tudi letos je bilo v dvorani kar nekaj pripadnikov mlajše in starejše generacije, vendar bom pri pripravi programa imela v mislih ciljno skupino milenijcev.