Tudi izobraževanje se spreminja in pojavljajo se novi trendi, povezani predvsem z digitalizacijo. Tako študij na daljavo kot vse ostale oblike in metode poučevanja imajo svoje prednosti in slabosti. Razumevanje teh dveh polov institucijam pomaga ustvarjati strategije za učinkovitejšo predajo znanja in svojim študentom zagotavljati nemoten učni proces.

Eden najbolj uporabljenih izrazov v času pandemije je nova resničnost, ki je neločljivo povezana z digitalizacijo in poučevanjem na daljavo.1 Po vsem svetu so se morale izobraževalne institucije prilagoditi in svoj učni program vzpostaviti na daljavo. »V svojem bistvu je digitalizacija mehanizem, ki nekatere življenjske procese optimizira in jih naredi učinkovitejše. Nekoč so tak vpliv imeli mehanski stroji, danes so to računalniki,« je na vprašanje, kaj digitalizacija v povezavi z novo resničnostjo rešuje, odgovoril raziskovalec v Laboratoriju za umetno inteligenco na Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani, Marko Grobelnik.2 Življenjski slog se je drastično spremenil, fizični stiki so se preselili v digitalni svet. Poslovanje, sestanki in študij so se zaradi trenutnih razmer morali preseliti na splet in tako mladi kot že zaposleni vse bolj sprašujejo po tej obliki študija. Potreba po učenju na daljavo je vse večja, in kot kaže, ne bomo mogli v popolnosti preiti na prejšnji način delovanja. Ima pa to svoje pozitivne in tudi negativnih plati, ki se jih moramo kot družba zavedati.