Nove organizacijske oblike temeljijo na odnosih
Čas branja 8 minUstanovitelj Svetovnega gospodarskega foruma Klaus Schwab pravi, da četrta industrijska revolucija s pametnimi tovarnami ustvarja svet, ki omogoča globalno in prilagodljivo sodelovanje. Vendar pa ne zajema samo pametnih in medsebojno povezanih strojev ter sistemov. Njene razsežnosti so bistveno večje, saj z njo sovpadajo tudi odkritja na različnih področjih, od določanja zaporedja genov do nanotehnologije in od obnovljivih virov energije do kvantnega računalništva. Zlitje teh tehnologij ter njihova interakcija na fizičnem, digitalnem in biološkem področju je tisto, zaradi česar se četrta industrijska revolucija bistveno razlikuje od prejšnjih.
Ne spreminja pa se le tehnologija. Tudi ljudje se spreminjajo. Futurist Gerd Leonhard v knjigi Technology vs. Humanity napoveduje, da se bo človeštvo v naslednjih dvajsetih letih spremenilo bolj, kot se je v preteklih 300 letih. To pripisuje tudi eksponencialnemu vplivu novih tehnologij. Vse te spremembe se odražajo tudi v napovedih, da bodo v naslednjih petnajstih letih 40 % naših poklicev opravljali stroji. Napoved ne velja samo za ljudi v modrih delovnih oblekah, temveč tudi za poklice v storitvah, kjer bo denimo poklic voznika v 25. letih popolnoma izumrl.2
Sodniške odločitve lahko prevzema umetna inteligenca, podobno medicinsko diagnostiko in tudi številna menedžerska vprašanja lahko z nepristransko uporabo algoritmov najdejo bolj optimalne rešitve. Hkrati pa hočejo bolj ozaveščeni in informirani ljudje svoje delo in tudi uporabo tehnologij dobro osmisliti. Želijo si, da imajo njihova prizadevanja in rezultati neki globlji smisel, ki presega ozko usmerjenost na doseganje zastavljenih poslovnih ciljev. Hočejo biti ustvarjalni, slišani, vključeni in soustvarjati trajnostne rešitve.
Vse to kliče po drugačnih organizacijskih strukturah. Hierarhije, ki smo jih začeli razvijati v času prve industrijske revolucije, je povozil čas. Potrebno je ustvarjati nove dinamične, prilagodljive, fluidne organizacijske oblike, ki bodo znale uporabljati informacije, ki so na voljo, in se na podlagi teh informacij samoorganizirale.
V tem trenutku še ni jasno, kakšno obliko bodo povzele organizacije prihodnosti, velika verjetnost pa je, da se bodo zgledovale po življenjskih oblikah v naravi, saj so tudi organizacije živi organizmi. Vzori so na voljo, od delovanja človeškega telesa do jat ptic, rib ali delfinov. Pot do novih organizacijskih struktur pa zagotovo vodi skozi gradnje odnosov med člani organizacije in z zunanjimi deležniki.
Organizacija kot živi organizem
Organizacije še vedno pogosto dojemamo kot nekaj mehanskega, kot stabilno strukturo, kjer so vsa razmerja točno določena. Aktivnosti so vodene z vrha organizacije, rezultati teh aktivnosti pa so načrtovani in predvidljivi. Takšno razumevanje je posledica pogleda na svet, kot ga razlaga Newtonova fizika, ki dojema organizacijo kot stroj. Trije zakoni gibanja in poznavanje težnosti naj bi bili dovolj, da lahko vedno napovemo, kaj se bo zgodilo in lahko vse tudi nadziramo. Če ta pogled preslikamo na organizacijo, to pomeni, da ima v njej vsak svojo nalogo, pri tem sledi navodilom in dela skladno z načrtom. Vrednota takšne organizacije je stabilnost. Moč je na vrhu organizacije. V strategiji se predpiše en način izvedbe, ki se ga morajo držati vsi v organizaciji.
