O principih vodenja
Čas branja 2 minsakič, ko punce uredniškega odbora tuhtamo o prihodnji številki revije, kaj bo njena nosilna tema in kaj vse ta tema povleče za seboj, se še bolj zavem, kako zelo disruptivno je naše in mednarodno okolje, kako hitro se spreminjajo razmerja, dojemanja in trendi na področju razvoja podjetij in trga dela. S tovrstno tematiko se srečujem že od konca študentskih let, ko sem prve uredniške izkušnje pilila še pri medijski družbi Dnevnik. Deset let ni veliko, a če bi na hitro pogledala, kako zelo so se razmere spremenile v teh letih, se zdi, da bi lahko dodala še eno ničlo tej številki.
Če so se takrat strokovnjaki, delodajalci in pravniki spraševali, ali je delo od doma sprejemljivo ali ne, ter kako nadzorovati zaposlenega, se danes številni ne sprašujejo niti o tem, koliko časa je kdo delal, od kod in ob katerih urah, pomembno je le, da je delo narejeno. Če so se takrat številni zgražali nad zaposlovanjem preko zaposlitvenih agencij, je danes to normativ, tako kot s.p-ji. In če so delodajalci takrat zmajevali z glavami, češ koliko stroškov prinašajo »sindikalni« izleti, pikniki, mala darila ob koncu leta in še kaj, danes delodajalci skorajda že tekmujejo v tem, kdo bo imel več svežega sadja, bolj »hudo« nagrado za najboljšo idejo, posebne kotičke za sproščanje, kotičke za guncanje, za namizni nogomet, biljard in še kaj. In še ne dobijo vseh talentov, o katerih danes pišemo, kot da so redki diamanti. Mimogrede, najdražji diamant je bil prodan za 48,4 milijona dolarjev. Bi odšteli toliko za vaše talente? Če je bilo tikanje šefov včasih spremljano z malo zavisti, medtem ko si ti moral svojega še vedno vikati, se danes vikanju znotraj tima ponekod že čudijo. Včasih kravata, danes jeans. Včasih so merili organizacijsko klimo, danes merijo zavzetost, energijo, zadovoljstvo, učinkovitost, komunikacijo in vse možne kazalnike, ki pritičejo merjenju mehkih veščin in ekonomskih rezultatov. Če morda še česa ne veš o sebi, ti bodo povedali rezultati vseh teh merjenj. Malo za šalo, malo zares. Če je bil letni razgovor norma, je danes nuja takojšnja povratna informacija. Še bi lahko naštevala in opisovala te amplitude.
Razmerja nam spreminja tehnološki razvoj. Ko so spremembe tako hitre, so tudi težje obvladljive. Komaj se nekaj naučiš, ponotranjiš, sprejmeš, te že čaka nova. Vse to prinaša tudi negotovost in stalno dirko, ki jo obvladujejo bolj ali manj le tisti, ki jo tudi kreirajo. Zato mi je bilo toliko bolj všeč, da nam je v programskem odboru za poslovno izkustveni forum StRast uspelo združiti ključne teme, ki tiščijo podjetja, vodstvo in zaposlene – iskanje ravnotežja med koristmi in izzivi, ki jih prinaša tehnološki razvoj z umetno inteligenco, prediktivno analitiko in masovnimi podatki na eni strani ter vlogo človeka, emocij, kreativnosti in strasti na drugi strani. Iskanje ravnotežja med razsežnostjo socialnih interakcij, ki nam jih ponuja digitalni svet na dlani na eni strani in osamljenostjo posameznika na drugi strani. Številna predavanja, prezentacije in konference krasijo nazivi o človeških principih vodenja, med njimi tudi forum StRast2017, in vse to razumem in pozdravljam, a se pri tem sprašujem, o katerih drugih principih vodenja, ko govorimo o vodenju ljudi, pa bi se še lahko pogovarjali?
Saša Mrak
odgovorna urednica
