O vsem mogočem vedno skozi prizmo človeka
Čas branja 12 minKsenija in Andrej ustvarjata skupno zgodbo že vrsto let. Kot partnerja doma in v BB Consultingu. Konec septembra pa sta se znašla skupaj tudi na zmagovalnem odru, kar je po svoje nenavadna praksa, a je bila vendarle iskreno, dobro sprejeta.
Andrej, generalni direktor Steklarne Hrastnik, je postal Manager leta 2016. Čestitke je prejemala tudi Ksenija, saj je uspeh Steklarne nastajal ravno v tem izvrstnem partnerstvu. Tudi v pogovoru se je dalo z lahkoto občutiti, kje in kako se dopolnjujeta in izpolnjujeta v svoji viziji »biti boljši«.
Postavitev človeka v središče sanacije je bila v primeru Steklarne Hrastnik najboljša poslovna odločitev, so zapisali v obrazložitvi priznanja Manager leta. Kako ste v to potezo prepričali lastnike?
Andrej: Enakovredno upoštevanje vseh deležnikov je bil za naju s Ksenijo pogoj na samem začetku. Ko podjetje preoblikuješ, moraš upoštevati zares vse. Vendar pa je zelo pomembno, da spoštuješ ljudi. V Steklarni so ženske delale v treh izmenah in vsi dodatki so bili del plače, ki je komaj kje dosegla minimalno. Za začetek smo delu povrnili dostojanstvo s tem, da smo poleg zajamčene minimalne plače delavcem plačevali dodatke.
Ste se morali za to zelo boriti? Masa plač se je takoj na začetku povečala za 10 odstotkov.
S Ksenijo sva v Steklarni pred začetkom naredila več kot 150 intervjujev s tamkajšnjimi ljudmi in videla, da znotraj podjetja obstaja zdravo jedro in potencial za rast.
Andrej: Ja, seveda to ni najbolj naravna ali običajna poteza sanacije. Vendar smo procesna industrija in na drugačen način ne bi mogli zagotavljati osnov, kaj šele zadovoljstva in motivacije delavcev v proizvodnji. Na samem začetku sem to dal na mizo in pri tem vztrajal.
Ksenija: Kadrovska strategija je bila že od samega začetka del poslovne strategije in postavili smo si povsem jasne in številčne cilje, kot so manj bolniških in ostalih odsotnosti z dela, višja kakovost dela itd. Poleg tega smo že na začetku izmerili klimo v podjetju in tudi številčno utemeljili, kaj bo poslovnim rezultatom prineslo dvig zavzetosti in pripadnosti. Vse sva podprla s številkami, tudi kadrovske kazalnike.
Nagrada Združenja Manager je poimensko dodeljena vam, Andrej. Pa vendarle ves čas govorite v dvojini?
Andrej: S Ksenijo sva tim. Že od samega začetka sva se kalila kot tandem in strokovno dopolnjevala. In v projekte vstopava skupaj.
Ksenija: V našem BB Consultingu je Andrej vedno, tako ali drugače, vključen. Ima širino, ambicijo in drznost. S tem nam odpira nove poglede. Andreju pa me, punce, damo ta mehkejši del.
Kaj vse je potrebno doživeti in izkusiti, da manager postavi v času sanacije v ospredje človeka? Kje naj se managerji tega naučijo oziroma kje dobiti takšne managerje?
Andrej: To je del zorenja. V svoji karieri sem imel vrsto služb, kjer sem delal povsem drugačne poslovne korake. Ko sem dobil priložnost v Tovarni Goričane, sem delal, kar sem znal, pa sem znal veliko manj kot danes. Imel sem jasno ambicijo in zavzetost, fokus in strukturo, le da sem ljudi gledal kot številke oziroma kot strošek. Po dveh letih smo bili finančno na dobri poti, čutil pa sem, da nekaj ni v redu, tudi sam sem bil nezadovoljen. V pravem trenutku je prišla mimo oseba, ki me je usmerila na pravo pot – potreboval sem ozaveščanje o tem, kako bom moral delovati, da bom sam preživel.
Poleg tega osebno verjamem, da moraš kot manager imeti vseeno nekje v sebi prave vrednote. Vrednote spoštovanja ljudi, kulture in okolja. In te vrednote sem imel privzgojene že iz svoje družine, le da sem jih na začetku očitno pospravil drugam. Potem pa te življenje samo strezni.
Razumem, večina ljudi rabi streznitev, da na stvari začne gledati drugače. Ampak, ali bi se dalo to popraviti, preventivno urediti od samega začetka?
Andrej: No, to so bila drugačna leta. Idealni managerji so bili takrat strogi in so zbujali strahospoštovanje. Mislim, da je danes, predvsem v dobrih podjetjih, precej drugače in da odnos do ljudi postaja ključna managerska vrednota.
A nikar ne mislite, da sem mehak vodja. Sem strog in fokusiran. Razlika je le v tem, da sva s Ksenijo že takrat, ko sem prevzemal vodenje Steklarne Hrastnik, verjela, da je uspeh v ljudeh. Lahko imaš dobre stroje, ni potrebno začeti zgolj s treningi. Za začetek v takšni situaciji uporabiš obstoječe znanje, ki se skriva v ljudeh. Veliko ga je.
