Od birokracije h kulturi sprememb
Čas branja 9 minV času vse hitrejših sprememb, tako tehnoloških, kot posledično tudi družbenih, se spreminjajo tudi organizacije, deloma zaradi zunanjih vplivov in pritiskov, ki jih silijo k prilagajanju novim razmeram, deloma pa tudi zaradi internih evolucijskih gibanj, kjer se spreminjajo odnosi, načini dela, sodelovanja in dojemanja vloge posameznika v organizaciji. Namenoma uporabljam besedo organizacija, saj je vsako podjetje v osnovi organizacija in temelji na organiziranju ljudi z namenom doseganja ciljev na čim bolj učinkovit način. Rezultati organiziranja so torej odvisni od učinkovite in kakovostne organizacije vseh vpletenih.
Spremembe nikoli ne potekajo enosmerno, temveč krožno. Kot zunanje silnice organizacije silijo k prilagajanju in s tem posledično uvajanju novosti. Zaradi novosti v organizaciji pa ta navzen, v odnosu do zunanjega okolja, spreminja svoje delovanje in s tem povzroča nove spremembe. Tako je organizacija vedno hkrati subjekt in akter spreminjanja. Seveda spremembe danes niso nobena novost. Že starogrški filozof Herklit, utemeljitelj misli univerzalnega toka, je ob koncu 6. stoletja pr. n. št. zapisal, da okoli tistega, ki dvakrat stopi v isto reko, vedno nova voda teče.1