Od tekmovanja do sodelovanja – od bojišča do igrišča
Čas branja 14 minUspešnost organizacij temelji na timskem delu, katerega osnova sta učinkovita komunikacija in sodelovanje ter ravno prav zdrave tekmovalnosti. Ta, tako kot v svetu športa, posameznike in skupine dodatno motivira, jih spodbuja k premikanju meja in doseganju vedno boljših rezultatov. Pri tem sta enako pomembna tako končni rezultat kot skupno učenje ter znanje in izkušnje, ki jih pridobivamo na poti do uresničitve cilja.
Sodelovanje v delovnem okolju se kaže v udeležbi zaposlenih pri sprejemanju odločitev, postavljanju skupnih ciljev in v reševanju izzivov. Sodelovanje pomeni tudi vzajemno delitev znanja, izkušenj, pristopov in orodij, prispevanje lastnih idej in sprejemanje predlogov in idej drugih ter skupno iskanje najboljših rešitev za vse. Bistvo sodelovanja je, da združimo znanja, veščine, sposobnosti in vrline nepopolnih posameznikov v odlične time in skupine, ki jih družijo skupne vrednote in cilji. Zdrava tekmovalnost v sodelovalnem delovnem okolju posameznike motivira in spodbuja k večji ustvarjalnosti in učinkovitosti. Usmerjena je v doseganje skupnih ciljev organizacije. Sodelovanje in tekmovalnost se torej ne izključujeta, saj so tudi največji talenti v organizacijah lahko uspešni samo v sodelovanju z drugimi. Podobno je v odnosu organizacij do okolja. Bolj uspešne so tiste, ki širijo in krepijo partnerske odnose z drugimi, kar se odraža v stalnem inoviranju in strateškem reševanju izzivov. Čeprav gre za konkurente, s sodelovanjem in izmenjavo dobrih praks, drug drugemu pomagajo pri nagovarjanju trenutnih in predvsem prihodnjih izzivov dejavnosti v katerih delujejo, se skupaj odzivajo na spremembe, narekujejo trende in spreminjajo prihodnost.
Zakaj potrebujemo zdravo tekmovalnost in sodelovanje?
V vsakem posamezniku je nekaj tekmovalnosti, ki je pomemben dejavnik njegove ustvarjalnosti. V delovnem okolju zdrava tekmovalnost krepi inovativnost, kreativnost in timski duh pod pogojem, da znajo sodelavci med seboj učinkovito komunicirati, voditi konstruktivne dialoge ter odprto in iskreno delijo svoje poglede. Ob jasno razmejenih vlogah in odgovornosti je preseganje pričakovanj posameznika spodbuda za celoten tim k doseganju še boljših rezultatov. Zaposleni so osredotočeni na doseganje skupnih ciljev vedoč, da bodo na ta način lažje dosegli tudi svoje osebne cilje s tem, ko se bodo s sodelavci vzajemno podpirali, se razvijali in napredovali. V okolju z zdravo tekmovalnostjo želijo vsi prispevati največ, kar lahko. To ni igra ničelne vsote (zero-sum game), temveč igra, v kateri so vsi zmagovalci in v kateri je vsakomur dana enaka priložnost. V takem okolju zaposleni vedo, kdaj morajo zaprositi za pomoč oziroma podporo in kdaj jo morajo ponuditi drugim, kar je ena največjih prednosti vsakega uspešnega tima oziroma skupine.
Sodelovanje in zdrava tekmovalnost, kot pogoja za uspešno delovanje vsake organizacije, se lahko razvijata samo v okolju z razvito sodelovalno kulturo in kulturo izmenjave znanj.
Ob poudarjanju pomena medsebojnih odnosov je, predvsem v manjših organizacijah, pogosto prisotno pojmovanje, da gre za veliko družino, ki jo označujejo topli in pristni medsebojni odnosi in spoštovanje. Nevarnost pri takem pojmovanju sodelovalnega okolja je v odsotnosti zdrave tekmovalnosti, ki vodi v večjo učinkovitost. Ta je močneje prisotna v okolju s skupinsko, ekipno miselnostjo, zaradi katere vsak čuti pravo mero pritiska, da vedno deluje po svojih najboljših močeh. Ne nazadnje smo v delovnem okolju profesionalci in ne družina, v kateri so posamezniki vključeni in sprejeti, ne glede na to, kaj in koliko naredijo.
Pri izgradnji kulture sodelovanja in izmenjave znanj je potrebna potrpežljivost, saj se morajo sodelavci na uvajanje novosti privaditi.
Sodelovanje tekmovalnost ohranja v okvirih, znotraj katerih lahko vsi rastejo in kjer nihče ne ogroža delovanja tima oziroma skupine. V sodelovalnem okolju zaposleni med seboj samodejno delijo vsa znanja in informacije, s katerimi razpolagajo. Prav tako delijo nove pristope, orodja, bližnjice, namige in trike, saj je cilj vseh, da si olajšajo delo, da lahko delajo manj in bolje, rastejo in se razvijajo kot tim in ne da tekmujejo med seboj za lastno slavo in doseganje lastnih ciljev. Na ta način vsi prispevajo k skupnemu uspehu, zasijejo v svoji edinstvenosti, krepijo svojo odličnost in uresničujejo lastne sanje. Saj poznamo rek »timsko delo naredi delo sanjsko«