Delo v tujini zaobjame celostno življenjsko situacijo posameznika, poleg kariernega tudi zasebno življenje, pri čemer je usklajevanje teh dveh večjih stebrov življenja še toliko bolj oteženo. V porastu medkulturnih delovnih izmenjav mora imeti kadrovska stroka s psihologi in kadroviki na čelu potrebna znanja in željo po tem, da olajša tovrstno mobilnost.

Na celodnevni strokovni konferenci z naslovom »Tujina, moja službena domovina«, ki je 20. januarja potekala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, so namreč študenti 2. letnika drugostopenjskega magistrskega študijskega programa Psihologija, pod mentorstvom doc. dr. Eve Boštjančič, širši javnosti predstavili pomen psihološke podpore zaposlenim, ki odhajajo v tujino, in druge izzive, s katerimi se srečajo.

Pri tem je red. prof. dr. Valentin Bucik, predstojnik Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, poudaril, kako relativno je lahko gledišče na tujino kot deželo priložnosti ali nevarnosti. V enakem duhu so študentje za namen konference izdali svojo lastno strokovno monografijo »Delo v tujini – priložnost ali tveganje?«, s katero želijo opozoriti na pomembnost razumevanja odhoda v tujino kot večplastnega procesa, ki je sestavljen tako iz same priprave, bivanja v tujem okolju ter bolj ali manj uspešnega povratka domov. Nekatere pogumne posameznike, ki so se odločili za delo zunaj naših meja, so udeleženci lahko spoznali tudi v kratkem dokumentarnem filmu Odšel, videl, zmagal ter stopili v svet izzivov, kjer vzeti mačko s seboj ali pa sušiti perilo s sušilcem za lase ni zgolj težava, marveč lahko tudi velika osebnostna preizkušnja.

Raziskava – približno polovica udeležencev razmišlja o odhodu v tujino