Odnos je donos. Vmes se zgodi inovacija.
Čas branja 2 minPri vprašanju, kako materializirati kreativne ideje v inovacije, v učinkovite spremembe v procesih organizacije, delovanju podjetij, morda najprej res pomislimo, kako od vrelišča kreativnosti postopoma vdahnemo zametku nečesa še neotipljivega pravo življenje. Pri tem ima verjetno vsak svoje asociacije. Ne vem, zakaj, a meni tema inovacij vedno prikliče podobo razmršenega Einsteina, takoj zatem pa Teslo, tako Nikolo Teslo kakor tudi Muskovo Teslo kot simbol ne zgolj inovativnosti, ampak tudi nove paradigme v dojemanju virov in življenja. Ali ste vedeli, da letos praznujemo 160-letnico rojstva Nikole Tesle?
Ko si vzamem malo več časa in pomislimo, kaj vse se ustvarja na tem svetu, koliko izjemnih inovacij in odkritij imamo, ki izvirajo iz nekih idej, čudenj ali vprašanj velikih umov, se hitro lahko počutim neznatno in majhno v primerjavi z njimi. Da imajo pravzaprav že izračunano in naštudirano, kako preživeti na Marsu in tam ohranjati našo vrsto za vsak primer, če gre vse narobe na Zemlji, le ni mačji kašelj. Sama lahko skrbim za ohranjanje drugih vrst, ki zahtevajo manj kvantne fizike in astronomije.
Za vsemi temi uresničenimi idejami se skriva strast, ki poganja celotno kolesje. Včasih meji na norost, ampak saj takšen je tudi svet. Zato se v tej številki revije z avtorji na različne načine sprehajamo skozi različne prikaze, analize, malo manjše in malo večje primere in vprašanja, ki imajo konec koncev v večini primerov za skupni imenovalec strast za ustvarjalnost. Doc. dr. Matej Černe se sprehodi skozi mite o ustvarjalnosti in inovativnosti. Na praktičen način prikaže, kdo so lahko inovatorji in kako ustvarjalnim in inovativnim zaposlenim zagotovimo ustvarjalni preboj, kakšne so zgodbe velikih imen Googla, Appla, ne nazadnje Alfreda Hitchcocka ali celo Stephena Kinga. In na drugi strani razloži, zakaj ni vedno rezultat inovacija. Oziroma naša kolumnistka Gaja Zornada, ki prikaže, kako poteka ustvarjanje v pogojih skrajne negotovosti, ali Tamara Valenčič, ki zgodbo zapelje v razumevanje, kako pomembno je okolje, ki omogoči, da se ideja uresniči. V kakšnem okolju in s kakšno generacijo mladih umov ustvarjamo danes?
Pri vsem tem se vedno znova vrnemo na izjemno pomembno vlogo tistih ljudi, ki skrbijo za razvoj zaposlenih in organizacije. Ustvarjajo mikrookolje. S strastjo ali brez nje? S spodbujanjem kreativnosti ali z rutiniziranjem vsakdana? Kot je zapisala v članku Tadeja Zupan Arsov, ki na poseben način preko zgodb izjemnih osebnosti povezuje ključno – um, čute in čustva s čisto poslovno logiko: »Odnos je donos«. Nič izmišljenega, vse resnično. In ni nam treba biti »Nikola Tesla«, da smo izjemni in da s kreativnostjo ustvarimo nekaj novega, ki osmisli nas, podjetje, organizacijo, okolje in družbo. Zato je ključno razumevanje podjetij, ko govorimo o ustvarjalnosti in inovativnosti, pravzaprav kadrovsko.
Saša Mrak
odgovorna urednica
