Večina ljudi do nedavnega ni verjela znanstvenikom in futurologom o resni nevarnosti porušitve in uničenja okolja, ki vodijo v globalne gospodarske in družbene spremembe.

Govorimo o trajnostnem kmetijstvu, turizmu, energetiki … in v zadnjem času tudi o trajnostni kulturi, šolstvu in celo menedžmentu človeških virov (HRM). Čemu naenkrat govorimo o trajnostnem HRM-ju? Eden od razlogov so spremenjena razmerja v družbi. Včasih je veljala avtoriteta položaja in (finančne) moči, danes se ljudje radi počutimo enakovredne in enakopravne. Spoštujemo le avtoriteto dialoga, sodelovanja in znanja. Drugi razlog, ki zahteva trajnostni HRM, je odnos do okolja. Vedno močneje čutimo, kako nam neomejena uporaba in nadzor nad naravo polzita iz rok. Na lastni koži doživljamo rušenje ravnovesij v naravi.