Onboarding – ključna sta spremljanje in povratna informacija
Čas branja 7 minKadrovanje predstavlja velik in pomemben del kadrovske funkcije. Pomanjkanje kadrov in konkurenca dobrih delodajalcev sta samo dva od razlogov, da je kadrovanje postalo še kompleksnejši in dolgotrajnejši proces. Zato smo delodajalci presrečni, ko najdemo ustreznega kandidata in ko ta sprejme ponudbo za zaposlitev pri nas. V tistem trenutku si oddahnemo, češ saj je najtežje delo za nami. Kar je daleč od resnice.
Sprejetje novega člana v podjetje je velik korak, tako za podjetje (še posebej za manjše) kot za kandidata, bodočega zaposlenega. Menjava službe sicer v največji meri pomeni pozitiven dogodek v življenju posameznika, vseeno pa gre največkrat za (popolnoma) novo okolje, nove sodelavce in drugačen način dela. In tako kot pri drugih stvareh, je tudi pri vključevanju novega sodelavca v podjetje ključna priprava.
Pogosto slišimo, da je začetek novega delovnega razmerja čas »medenih tednov« ali čas, ko novi zaposleni nosi »rožnata očala« in vse vidi v najlepši luči in prav je, da se na ta čas ustrezno pripravimo tudi z onboardingom. Onboarding je proces načrtovanega uvajanja in vključevanja novega zaposlenega v delovno okolje, ki poteka na dveh različnih ravneh:
- strokovni, kjer zaposleni pridobiva kompetence in znanja za delo, ter
- socialno-kulturni, kjer se zaposleni spoznava s kulturo podjetja.
Definiran je kot strukturiran proces socializacije, ki zmanjša tveganje za dvoumnost glede delovnih nalog, za konflikte in stres, novemu sodelavcu pa omogoči, da razvije pripadnost in zavzetost1.
Čeprav je onboarding izjemna in neponovljiva priložnost za povečanje zavzetosti novega zaposlenega, pa nekatere raziskave poročajo, da ima le 32 odstotkov podjetij definiran formalni onboarding proces2. In čeprav ustrezen proces onboardinga ustvarja najbolj lojalne zaposlene, pa pomanjkanje le-tega povzroči ravno nasprotno – jezne zaposlene, ki niso prejeli tega, kar smo jim na razgovoru obljubili. Zagotovo so prepričljive tudi nekatere druge statistike. Raziskave kažejo, da učinkovit proces onboardinga za 86 odstotkov poveča verjetnost, da bodo zaposleni ostali na dolgi rok, doseganje ciljev se poveča za 77 odstotkov, pa tudi ocene zadovoljstva zaposlenih so boljše za 20 odstotkov3.
Preboarding
Številni avtorji poročajo, da je zaposleni najbolj motiviran in zavzet pred nastopom dela – v trenutku, ko podpiše pogodbo o zaposlitvi. V praksi pa vemo, da med tem dejanjem in dejanskim začetkom dela običajno mineta dva meseca (zaradi odpovednega roka), v katerih imamo izjemno motiviranega sodelavca, zato je pomembno, da znamo ta čas ustrezno izkoristiti. Pa ne v negativnem pomenu besede.
