Dober organizacijski design je tesno povezan z uspešnostjo organizacije, uspešnost organizacije pa primarno merimo v ustvarjeni vrednosti za deležnike, pri čemer so eden glavnih deležnikov tudi zaposleni v organizaciji. Le kaj nam pomagajo veliki dobički na trgu ob zmedenih, frustriranih in nezavzetih zaposlenih. 

Ko tole berete, si kar takoj vzemite dve minuti časa, list in pisalo in zapišite, kako bi vi svojim kolegom razložili organizacijski design. Kaj vam najprej pride na misel? Kaj vam pride na misel takoj zatem? Predpostavljam, da bi svojim kolegom zelo verjetno razlagali v smislu funkcijskih organigramov: imamo vodstvo, razne strokovne oddelke, pododdelke, imamo tudi nekaj manjših strokovnih timov, ki poročajo neposredno vodstvu. Morda bi razlagali svojo matrično organiziranost, to je kombiniranje funkcionalnih oddelkov in posameznih produktov, kar koli že to so. V primeru večjih družb bi verjetno dodali še geografsko komponento, vsaj za prodajo. V primeru holdingov pa bi razlagali raznolikost svojih dejavnosti. Če bi kolegom morali to narisati, bi zelo verjetno narisali v nivojih in s povezanimi “predalčki”. Narisali bi precej rigiden organigram. Vaš organigram bi podajal notranjo arhitekturo organizacije, iz katere izhajajo pooblastila, odgovornosti, delno procesi, hierarhičnost odnosov in komunikacije. Osebno menim, da so organigrami koristni, a hkrati pomanjkljivi za vse bolj negotov svet, ki je pred nami.  

Kaj vse predstavlja beseda “design”? 

Vzemite si novi dve minuti časa in na list zapišite, kaj vam predstavlja beseda “design” … Pokojni Steve Jobs je leta 2003 v intervjuju The Guts of a New Machine, avtorja Roba Walkerja, lepo razložil, da design ni zgolj to, kako izdelek izgleda, temveč predvsem, kako deluje in učinkuje. Design je načrt izkušnje uporabnikov z nekim izdelkom ali storitvijo.  

Uporabniki imajo lahko z nekim produktom veliko zadovoljstva ali na drugi strani veliko frustracij. Enako je v družbah glede izkušenj zaposlenih z organizacijo. Ni toliko pomembno, kako izgleda organigram, temveč, kako deluje organizacija. Direktovanje predalčkom poleg tega ustvarja silose in s tem običajno kar nekaj problemov.  

Več v kategoriji HRM

Intervju

Uredništvo HR&M

Uroš Petrović: »V vsakem človeku je iskrica – treba jo je le zanetiti«

HRM

Tatjana Kolenc

Poletje – čas za odklop, a tudi krepitev povezanosti

Intervju

Sabina Lokar

Intervju z Vesno M. Kovač: »HR mora imeti pogum, da odpre prava vrata«

Družba

Sabina Lokar

Mednarodni dan HR 2025: HumanifyAI ali zakaj je prihodnost HR-ja tudi prihodnost organizacij

Več člankov iz te kategorije