Dragi bralci, nosilna tema aktualne številke je pridobivanje znanja, izkušenj in veščin v poslovnem okolju. Velja prepričanje, da so ljudje, ki obvladajo več veščin in imajo raznolika znanja, bolj motivirani za delo in samozavestnejši. Neprestano učenje, pridobivanje znanja, novih izkušenj in veščin ter njihova uporaba v našem osebnem in delovnem okolju postaja zato samoumevno za vse – tako posameznike kot organizacije – ki si željo napredovati ali vsaj ohranjati položaj v organizaciji oziroma družbi. V trenutku, ko nehamo pridobivati nove izkušnje, znanja in veščine, dejansko prenehamo živeti in zgolj še životarimo. Životarjenje je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika namreč opredeljeno kot »obstajati brez moči za uresničevanje kakih pomembnejših dejanj«.

Zahteve po prilagajanju in spreminjanju so stalnica našega poslovnega življenja, saj se še na videz nespremenljivi izdelki, kot je na primer potrošna embalaža za mleko, spreminja vsaj na dve leti, da ohranja tržno svežino. Kaj smo v zadnjih dveh letih storili mi, na svojem znanju, veščinah in novih izkušnjah, da bi ohranili našo svežino?

V poročilu Svetovnega gospodarskega foruma iz 2016 o prihodnosti dela so opredelili deset veščin prihodnosti: reševanje kompleksnih problemov, kritično razmišljanje, kreativnost, vodenje ljudi, koordiniranje drugih, čustvena inteligentnost, presoja in odločanje, storitvena naravnanost, pogajanja in miselna fleksibilnost. Izpostaviti je treba, da sta glede na predhodno poročilo foruma, pridobili na pomenu kreativnost in čustvena inteligentnost.

Kreativnost lahko opredelimo kot sposobnost ustvarjanja nečesa novega, ki je hkrati originalno in uporabno. Na individualni ravni se kreativnost kaže kot produkcija idej in reševanje problemov v službi ter v vsakdanjem življenju. V poslovnem okolju dajemo poseben pomen preoblikovanju kreativnih rešitev problemov v nove produkte, procese in storitve, kar imenujemo inovacija. Inovacija je torej možna, če je bila kreativna rešitev problema pred tem že generirana. Inovacija je lahko nova zamisel, postopek, izdelek ali funkcionalnost. Prinaša novo, večjo uporabnost, na primer v obliki dviga kakovosti, nižanja stroškov ali dviga ugleda blagovne znamke. Inovativnost je v poslovnem okolju zato tesna sopotnica kreativnosti. Skupaj predstavljata temeljni dejavnosti za rast in delovanje organizacij.

Čustvena inteligentnost je skupina lastnosti, ki posamezniku pomagajo oceniti in izražati lastna čustva in čustva drugih ljudi. Ta sposobnost omogoča, da je posameznik sposoben spodbujati sam sebe, bolje kljubovati frustracijam in obvladovati razpoloženje. Za osebe z višjo čustveno inteligentnostjo velja, da imajo višjo socialno oporo, se bolje spoprijemajo s stresom in imajo manj težav v medosebnih odnosih ter se uspešneje prilagajajo okolju, tako poslovnem kot zasebnem.

Posameznikova čustvena inteligentnost in kreativnost se pomembno oblikujeta v njegovi otroški dobi. Vendar pa lahko ti veščini razvijamo tudi v odrasli dobi, pri čemer nam pomaga razumevanje vloge igranja. Igra je namreč skupni imenovalec pri krepitvi čustvene inteligentnosti in kreativnosti. Več lahko o tej temi preberete v članku Čustvena inteligentnost in kreativnost – veščini prihodnosti.

Kreativnost, inovativnost in igra so besede, ki dobro naznanjajo tudi prihajajočo konferenco, ki jo za vas pripravljamo v začetku oktobra. Tradicionalna konferenca Organizacijsko učenje in razvoj, ki pokriva teme učenja, pridobivanja znanj in veščin, se je osvežila in preimenovala v konferenco z naslovom Edutainment. Naj vas povabim na dogodek, na katerem bomo predstavljali nove trende na področju organizacijskega razvoja, spoznavali nova orodja in inovativne oblike učenja ter odkrivali odgovore na vprašanja, kot so: kaj lahko naredimo, da bo izobraževanje privlačno, atraktivno, kako naj posredujemo znanje v pravem momentu, skozi prave komunikacijske kanala ter kako ustvariti izo­braževanje, ki je ocenjeno s 5 zvezdicami. Tudi vas zanima, kako bomo ustvarjali in prenašali znanje v letu 2025? Pridružite se nam in skupaj ustvarjamo kreativne ideje za prenos znanja in spoznajmo inovativne prakse v domačem ter tujem okolju.

Izobraževanje in organizacijsko učenje se prepleta s številnimi temami, kot so upravljanje časom, ustvarjalnost, čustvena inteligentnost, vodenje, skupinska dinamika, kultura, sodelovanje in povezovanje med univerzami ter poslovnim svetom, medgeneracijsko učenje, mentorstvo na daljavo in vloga javnega šolstva. O vsem tem pišemo v naši tokratni številki, ki je pred vami.

Želim vam prijetno branje.

Peter Ribarič

odgovorni urednik