V zadnjem obdobju me precej pogosto najdejo vsebine, povezane z osebnostnimi značilnostmi, čustveno inteligenco (EQ), sodelovanjem, odnosom med sodelavci in do dela; ki nastajajo večinoma na drugi strani oceana, vendar so še kako uporabne tudi na stari celini. Ljudje smo preprosto ljudje. Četudi v drugem okolju, še vedno samo ljudje. Človek se v različnih življenjskih obdobjih srečuje s položaji, ki ga napolnijo z izkušnjami, seveda pa ob tem oblikujejo tudi njegovo osebnost, značaj. To vsak na svoj način - vede ali nevede prenaša na svoje bližnje doma, v delovnem okolju in na splošno.

Velikokrat se vrnemo k pregovoru dobro se z dobrim vrača ali pa za vsako … šiba raste. Bo že držalo. Vse premalo pa se zavedamo, sploh kadar se ne poglobimo dovolj vase, da si s svojim delovanjem tlakujemo predvsem lastno pot in vplivamo predvsem na SVOJO prihodnost. Že res, da kot starši sooblikujemo osebnosti in izkušnje svojih otrok, kot vodje pa predvsem izkušnje svojih sodelavcev in vplivamo na doseganje ciljev podjetja. Pri tem je ključnega pomena čustvena inteligenca. Osredotočila se bom bolj na delovno okolje, kjer se vse pogosteje poudarja, da so za dobro klimo v podjetju pomembni dobri odnosi, zdrava pamet, ciljna naravnanost in podobno. Seveda, bomo prikimali, to že vemo, pa se tega tudi zavedamo? Spomnimo se, kakšna je razlika med vedeti in znati? Bi lahko rekli, da nekaj vemo, ker smo se to naučili, znamo pa, ker to tudi uporabljamo?

O čustveni inteligenci (EQ) je mogoče prebrati veliko. Poleg čustvene inteligence se pojavljajo tudi pojmi, kot so politična inteligenca (PQ), klasična inteligenca (IQ), socialna inteligenca (SQ) in podobno. Vsaka prinaša s seboj svoje prednosti in slabosti. Ostanimo pri EQ, ki jo prepoznavamo tako, da se zavedamo in prepoznavamo svoja čustva, jih znamo upravljati in se samomotivirati. Sestavni del čustvene inteligentnosti je tudi zavedanje in prepoznavanje čustev drugih, kar se prepleta z upravljanjem odnosov. Če vse to prepo-znamo (znamo, ne vemo!) in obvladujemo, smo lahko vsak dan boljši.

V zadnjem obdobju me precej pogosto najdejo vsebine, povezane z osebnostnimi značilnostmi, čustveno inteligenco (EQ), sodelovanjem, odnosom med sodelavci in do dela; ki nastajajo večinoma na drugi strani oceana, vendar so še kako uporabne tudi na stari celini. Ljudje smo preprosto ljudje. Četudi v drugem okolju, še vedno samo ljudje. Človek se v različnih življenjskih obdobjih srečuje s položaji, ki ga napolnijo z izkušnjami, seveda pa ob tem oblikujejo tudi njegovo osebnost, značaj. To vsak na svoj način - vede ali nevede prenaša na svoje bližnje doma, v delovnem okolju in na splošno.

Velikokrat se vrnemo k pregovoru dobro se z dobrim vrača ali pa za vsako … šiba raste. Bo že držalo. Vse premalo pa se zavedamo, sploh kadar se ne poglobimo dovolj vase, da si s svojim delovanjem tlakujemo predvsem lastno pot in vplivamo predvsem na SVOJO prihodnost. Že res, da kot starši sooblikujemo osebnosti in izkušnje svojih otrok, kot vodje pa predvsem izkušnje svojih sodelavcev in vplivamo na doseganje ciljev podjetja. Pri tem je ključnega pomena čustvena inteligenca. Osredotočila se bom bolj na delovno okolje, kjer se vse pogosteje poudarja, da so za dobro klimo v podjetju pomembni dobri odnosi, zdrava pamet, ciljna naravnanost in podobno. Seveda, bomo prikimali, to že vemo, pa se tega tudi zavedamo? Spomnimo se, kakšna je razlika med vedeti in znati? Bi lahko rekli, da nekaj vemo, ker smo se to naučili, znamo pa, ker to tudi uporabljamo?

O čustveni inteligenci (EQ) je mogoče prebrati veliko. Poleg čustvene inteligence se pojavljajo tudi pojmi, kot so politična inteligenca (PQ), klasična inteligenca (IQ), socialna inteligenca (SQ) in podobno. Vsaka prinaša s seboj svoje prednosti in slabosti. Ostanimo pri EQ, ki jo prepoznavamo tako, da se zavedamo in prepoznavamo svoja čustva, jih znamo upravljati in se samomotivirati. Sestavni del čustvene inteligentnosti je tudi zavedanje in prepoznavanje čustev drugih, kar se prepleta z upravljanjem odnosov. Če vse to prepo-znamo (znamo, ne vemo!) in obvladujemo, smo lahko vsak dan boljši.

Visok čustveno inteligenten vodja ima več možnosti za uspeh

Pri tem omenimo še tole, da je naziv vodje sestavljen iz socialnega in formalnega naziva ali bolje rečeno moči. Tukaj se srečamo s SQ. Samo s formalno bo oseba, brez socialne moči, težko vodila. Prej bi se lahko zgodilo obratno – da bi nekdo z veliko socialno močjo prevzel vajeti neformalnega vodje. Vendar to je že druga zelo obširna vsebina.

Politično inteligenco je obdelal Brane Gruban, kjer je med drugim zapisal: »Socialno inteligentni vodje ocenjujejo in vrednotijo predvsem prednosti sodelavcev in kako lahko te uporabijo, medtem ko se politično inteligentni vodja osredotoča na šibkosti, pomanjkljivosti in negotovosti zaposlenih. Oba tipa vodij pozneje tudi delujeta drugače … Prvi z empatijo gradijo mostove, drugi pa z ustrahovanjem in močjo zagotavljajo uspešno izkoriščanje strahov in negotovosti ljudi, njihovih občutljivih in ranljivih točk. Oba sta odlična poznavalca značajskih lastnosti posameznikov.«