Medtem ko bodoči MBA-jevci upravičeno pričakujejo predmete, kot so finančni management, marketing ali računovodstvo, pa nekoliko višje dvignejo obrvi, če se na urniku znajde umetnost. Čeravno gre za nekonvencionalni pristop v poslovnem izobraževanju, pa ga vse pogosteje zasledimo na programih mednarodnih poslovnih šol.

Ustvarjalne krize so nekaj tako normalnega, kot so normalni ustvarjalni podvigi, pri čemer so prve izvir obupa, drugi pa vir sreče. Pot, ki vodi iz ene skrajnosti v drugo, se zdi dolga in trnova. Popotniki, torej inovatorji, revolucionarji, glasniki novega, dajejo vtis samotnih jezdecev, katerih prelomne zamisli so posledica individualnega razsvetljenja. In vendar ni čisto tako.

Obstajajo načini, ki nam pri tem učinkovito in dokazano pomagajo. Eden izmed njih je umetnost. Dr. Ian Sutherland, prodekan za raziskovalno dejavnost na IEDC – Poslovni šoli Bled, profesor, sociolog in glasbenik, ki zase pravi, da sploh ni bistveno, da je vse troje v eni osebi, saj je predvsem »oseba, ki vidi povezave med dejavnostmi, ki so v tradicionalnem pogledu ločene«. »Velikokrat sem videl poslovneža, ki je nervozno vzel v roke čopič, ga pomočil v barvo in previdno povlekel po papirju. Videl sem iskro v očeh, iskro, ki ga je popeljala v čas brezmejne otroške kreativnosti,« pravi dr. Sutherland, ter nadaljuje: »Zato je ukvarjanje z umetnostjo odličen način, da ovržemo mit, da nismo ali ne znamo biti ustvarjalni oziroma, da je ustvarjalnost blagoslov izbranih.« Umetnost nam namreč pomaga, da vidimo svet skozi prizmo neskončnih možnosti in ne »grobih verjetnosti«. Vsakič, ko želimo ustvariti boljšo prihodnost, je treba nehati razmišljati, kaj je verjetno, in se raje potruditi razmišljati v smeri, kaj vse je mogoče.

Skozi celotno zgodovino so ravno na mestih »opustošene« vizije vzniknili veliki voditelji, vizionarji in heroji. Morda se Evropa ravno sedaj nahaja na takšnem razpotju. Njihova dolgosežnost, smelost in ustvarjalna moč se kaže v sposobnosti misliti in ustvariti novo prihodnost, ki bo boljša od sedanjosti. Pri vprašanju, kakšna bo gospodarska slika prihodnosti, pa imajo pomembno vlogo tudi poslovne šole, ki razvijajo bodoče voditelje. Poleg prenosa vrhunskega znanja in dobrih praks, bi morale vse vzgajati tudi duha.

Zakaj je odgovorno ravnanje trenutno največji izziv?

Trenutni največji izziv za prihodnje generacije poslovnih voditeljev bo odgovorno ravnanje. »Čeprav pogosto govorimo o kompleksnosti, o hitrosti sprememb in o globalizaciji, pa so največji izzivi povezani z etiko, moralo, trajnostno naravnanostjo in človekovimi pravicami,« je prepričana prof. dr. Danica Purg, direktorica in dekanja IEDC – Poslovne šole Bled. Vse našteto od poslovnih voditeljev zahteva, da ne razmišljajo samo o kompleksnosti informacij, na podlagi katerih odločajo, temveč zlasti o večplastnih posledicah svojih odločitev in dejanj. Zato tisto, kar v resnici potrebujejo voditelji, precej presega intelektualno razumevanje. Preizprašati se morajo, kaj je smisel tega, kar počno, razviti morajo kritični um. Problemi, s katerimi se srečujejo, so tako preveč zapleteni, da bi se z njimi spopadali znotraj konvencionalnih okvirov. Razvijati morajo nove načine razmišljanja ter dati možnost ustvarjalnosti. Tu nastopi umetnost. Kot pravi svetovno znani profesor Edgar Schein: »Umetnost nam pomaga, da vidimo več, slišimo več in čutimo več. Umetnost šokira, provocira, inspirira.«

Managerji, dobrodošli pri pouku umetnosti!

Več v kategoriji Sodobno voditeljstvo

Intervju

Sabina Lokar

Solastništvo zaposlenih: »Želim, da je Dewesoft tudi čez 100 let slovensko podjetje«

Intervju

Sabina Lokar

dr. Tanja Urdih Lazar: Ključna sta komunikacija in zaupanje v vodstvo

Vodenje

Uredništvo HR&M

Modrost pri vodenju: Razmišljanja Rishada Ahmeda na #loveHR Summitu

Slovenski kadrovski kongres

Uredništvo HR&M

Gregor Kosi: poudarek naj bo na rezultatih, ne urah dela

Več člankov iz te kategorije