Vse več organizacij se zaveda, da lahko z uspešno digitalno preobrazbo oziroma z radikalnimi spremembami pri uporabi tehnologije, zaposlenih in procesov, bistveno izboljšajo poslovne rezultate.

Pandemija covida-19 je pospešila tri medsebojno povezane vrste preobrazbe, ki že vplivajo na vse panoge. Gre za še hitrejše uvajanje digitalnih tehnologij, razvoj novih poslovnih modelov in uvedbo novih načinov dela.1 Večina podjetij se, da bi sploh preživela, zdaj ukvarja vsaj z eno od teh vrst preoblikovanja, pri čemer sta v Sloveniji še vedno v ospredju uvajanje digitalnih tehnologij in uvajanje hibridnega dela.

Voditelji se bolj ali manj pogumno podajajo na pot digitalne preobrazbe, ker se zavedajo njene moči, zato je na svetovni ravni že več kot 40 % sredstev za tehnologijo v podjetjih namenjenih digitalni preobrazbi, do leta 2023 pa naj bi se ta delež povišal na 53 %.

Paradoks digitalne preobrazbe

Kljub očitnemu porastu naložb v tehnološki del digitalne preobrazbe, predvsem v strojno in programsko opremo, pa rezultati tovrstnih dejavnosti ne dajejo želenih rezultatov. Leta raziskav o poslovnih preobrazbah podjetij so pokazala, da je delež uspešno izvedenih preobrazb nizek, manj kot 30-odstoten.

Rezultati raziskav2 svetovalnega podjetja McKinsley kažejo, da so digitalne transformacije še manj uspešne. To podjetje v svoji zadnji globalni raziskavi o digitalnih preobrazbah ugotavlja, da več kot 80 % anketirancev pravi, da so se njihove organizacije v zadnjih petih letih lotile digitalne preobrazbe, vendar se izkaže, da pravi uspeh pri teh preobrazbah izostaja. Medtem ko so njihove prejšnje raziskave pokazale, da manj kot tretjini organizacijskih preobrazb uspe izboljšati uspešnost organizacije in ohraniti te izboljšave, najnovejši rezultati kažejo, da je stopnja uspešnosti digitalnih preobrazb še nižja. Le 16 % vprašanih namreč pravi, da so digitalne preobrazbe izboljšale uspešnost njihovih organizacij in jih tudi opremile za dolgoročno vzdrževanje sprememb. Dodatnih 7 % pravi, da se je uspešnost izboljšala, vendar se te izboljšave niso obdržale. Tudi digitalno podkovane panoge, kot so visoka tehnologija, mediji in telekomunikacije, imajo z digitalno preobrazbo velike težave. Med temi panogami uspešnost ne presega 26 %. Toda v bolj tradicionalnih panogah, kot so nafta in plin, avtomobilska industrija, infrastruktura in farmacevtska industrija, so digitalne preobrazbe še bolj zahtevne: stopnje uspešnosti se gibljejo le med 4 in 11 %. Paradoks je torej očiten: investicije v digitalno preobrazbo hitro naraščajo, rezultati pa se dramatično slabšajo. V čem je težava? V praksi je situacija naslednja: Ko podjetja pri digitalni preobrazbi napredujejo od pilotnih programov do širšega sprejemanja, zelo pogosto naletijo na nepričakovano oviro: spopad različnih organizacijskih kultur.

Pomen organizacijske kulture