Inovativna delovna okolja zahtevajo inovativne zaposlene, ki si želijo izboljšav, razmišljajo kreativno in kritično ter so pripravljeni realizirati svoje ideje. Ti naredijo nemalo napak, a ne katerih koli. V članku odgovarjamo, kako spodbujati kulturo inovativnosti preko pozitivnega odnosa do napak.

Izvedeli boste:
Pod kakšnimi pogoji so zaposleni bolj inovativni in se ne bojijo napak?
Kako se soočiti z napakami in razumeti, katere v resnici vodijo do napredka?
Predlogi za ustrezno odzivanje na napake v delovnem okolju

Inovativna delovna okolja spodbujajo in zagotavljajo nova znanja, poglede, pristope, produkte in strategije. Takšna okolja dajejo prostor inovativnosti ljudi, ki v njih delujejo.1 Inovativnost je lastnost posameznika, da razmišlja na nov način ter preizkuša nove stvari, npr. nov način dela, novo orodje ali nov poslovni model. Za inovativnost na svojem področju dela potrebujemo veliko znanja in veščin, naklonjenost spremembam, kreativno in kritično razmišljanje ter proaktivnost. 

Veliko ljudi je še vedno mnenja, da je inovativnost rezervirana za določena podjetja ali skupine zaposlenih, ki se največ ukvarjajo z razvojem. V hitro spreminjajočem in tehnološko naprednem svetu si takšnega razmišljanja skoraj ne smemo več dovoliti. Vsako podjetje ter vsak zaposleni je lahko inovativen na svojem področju dela in poslovanja.1 S pomočjo inovativnosti izboljšujemo svoje delo in delovno okolje, dvigujemo doprinos vsakega posameznika podjetju ter skrbimo za konkurenčnost na trgu dela.

Vzpostaviti in vzdrževati kulturo inovativnosti je zahteven in kompleksen projekt. V tovrstni organizacijski kulturi se zaposleni čutijo kot pomembni akterji, ki delujejo s smislom ter zmorejo vplivati na delovno okolje. Gre za moderno organizacijsko kulturo, kjer so poleg poslovnih ciljev zelo pomembni tudi odnosi, ki temeljijo na sprejemanju in zaupanju.

Kakšna kultura omogoča inovativnost?

Da zaposleni čutijo, da lahko delijo svoja razmišljanja, želje in zahteve, mora biti pomemben element njihove kulture psihološka varnost.2 V psihološko varnem okolju se informacije predajajo redno in jasno, prisotna je stabilnost pravil, norm in pričakovanj, zaposleni so podjetju pomembni in ti se čutijo zaščiteni ter sprejeti kot osebe, ki lahko podjetju pomembno doprinašajo. Ključno je, da so resnično prisotne vse omenjene značilnosti delovnega okolja.

Vsak posameznik se mora v delovnem okolju potruditi, da dela izključno prave oz. inteligentne napake.

Amy C. Edmondson, raziskovalka psihološke varnosti, pravi, da je psihološko varno okolje takšno, kjer si zaposleni dovolijo postavljati vprašanja ter deliti svoje mnenje in ideje. V psihološko varnem okolju zaposleni prav tako upajo priznati lastne napake ter opozoriti na napake, ki jih opazijo pri drugih. Napake so v takšnih okoljih tudi predmet diskusije in ne zgolj odpravljanja.2

Kako se soočiti z napakami, ki jih težko sprejmemo?

Človek je bitje napak. Tudi v delovnem okolju napak ne moremo povsem izničiti. Napake so v splošnem nezaželene, ker z njimi nekaj izgubimo (čas, kakovost, ugled …), ker se zdi, da zaradi njih nazadujemo, ter ker jih pogosto doživimo osebno (osramočenost, ogroženost). Napake torej v splošnem težko sprejemamo, saj jih pogosto doživimo izključno kot neuspeh. 

Osebne napake ali sistemske napake so resda vedno izraz nekega neuspeha. Če se s tem neuspehom nismo sposobni soočiti, se poglobiti vanj in se iz njega nekaj naučiti, nam bo uspeh odvzet tudi v prihodnje. Napake v delovnem okolju so lahko odlična učna izkušnja ali pa grožnja. V delovnem okolju lahko napake zmotijo gladkost delovnega procesa in udobje pri delu, vplivajo na zastoje tekočega dela, slabšajo poslovne izide ali - še huje - ogrozijo zdravje zaposlenih in strank.2 Obstaja pa tudi vrsta napak, ki so del učnega in inovativnega procesa.