Pomen zavzetih in vključenih zaposlenih v 2023
Čas branja 9 minKot posledica številnih globalnih pretresov so se razlike med zaposlenimi poglobile, njihovo duševno ravnovesje pa zamajalo. Trajna skrb za duševno zdravje in dobro počutje zaposlenih predstavlja priložnost za podjetja, vodje in HR strokovnjake, da krepijo zavzetost in spodbujajo vključenost zaposlenih.
Duševno zdravje predstavlja stanje dobrega počutja, v katerem posameznik razvija svoje sposobnosti, se spoprijema s stresom v vsakdanjem življenju, učinkovito in plodno dela ter prispeva v svojo skupnost.1 Duševno zdravje torej pomembno vpliva na to, kako razmišljamo, komuniciramo, se učimo in osebnostno rastemo, zato je dobro duševno zdravje eden izmed pogojev za dobre medosebne odnose in uspešnost pri delu.
Zaposleni zaskrbljeni in pod stresom
Krizni časi so za zaposlene prinesli številne negotovosti (finančna, socialna, zdravstvena, itd.), ki so pomembno vplivale na njihovo duševno ravnovesje. Izsledki Gallupove mednarodne študije iz leta 2021 so pokazali, da zaposlene po vsem svetu bremenijo težave s področja dela kot tudi zasebnega življenja, zaradi česar so pod velikih stresom.2 Tudi slovenska delovna populacija se sooča s težavami na področju duševnega zdravja. Kar 49 % slovenskih zaposlenih (tj. skoraj vsak drugi zaposleni) je v navedeni raziskavi v povprečju poročalo, da je v prejšnjem dnevu doživljalo veliko skrbi. Navedeni podatek nas uvršča celo nad evropsko povprečje (37 %). Skrb vzbujajoč podatek je tudi, da je več kot tretjina slovenskih zaposlenih (36 %) poročala, da je v prejšnjem dnevu doživela veliko stresa.
Posameznik, ki je obremenjen s skrbmi in stresom, ne more tvorno sodelovati in učinkovito prispevati v svojo delovno sredino, zlasti ne v časih nenadnih sprememb in trajne negotovosti. Zato je potrebno duševno zdravje in dobro počutje zaposlenih okrepiti in trajno ohranjati. Šele iz dobrega duševnega zdravja namreč izhajajo psihične kapacitete za posameznikovo hitro in učinkovito prilagajanje na vsakodnevne spremembe, s katerimi se srečuje tako pri delu kot v zasebnem življenju.3
Zavzetost in vključenost med prioritetami HR
Novejši globalni podatki potrjujejo povezavo med slabšim duševnim zdravjem zaposlenih ter upadom njihove zavzetosti za delo. Trend skoraj desetletnega naraščanja tako zavzetosti kot dobrega počutja zaposlenih se je namreč na žalost ustavil.2 Slovenija tukaj ni nobena izjema. Manj kot petina slovenskih zaposlenih se v povprečju počuti zavzete (16 %), kar je sicer nekoliko višje od evropskega povprečja (14 %), vendar nižje od svetovnega povprečja (21 %).
Spodbudno pa je, da se HR strokovnjaki (v evropskem merilu) dobro zavedajo pomena spodbujanja zavzetosti kot tudi vključenosti zaposlenih. Po izsledkih raziskave Human & Work, ki je vključevala 810 HR strokovnjakov iz nemških, francoskih, španskih in italijanskih podjetij z več kot 50 zaposlenimi, sta namreč top prioriteti HR strokovnjakov v letu 2023 prav zavzetost in vključenost zaposlenih.4
