Družba

Posledice, ki jih prinaša digitalizacija

Čas branja 11 min

V letu 2016 smo v Sloveniji utemeljeno intenzivirali aktivnosti, ki naj bi pozitivno vplivale na hitrejšo digitalizacijo našega gospodarstva in celotne družbe, saj Slovenija po Indeksu digitalnega gospodarstva in družbe DESI 2016 (The Digital Economy and Society Index – DESI) zaseda 18. mesto v EU. Indeks DESI združuje niz kazalnikov, ki temeljijo na petih razsežnostih: povezljivost, človeški kapital, uporaba interneta, integracija digitalne tehnologije in digitalne javne storitve1.

EU na področju digitalizacije zaostaja za ZDA, Južno Korejo in Japonsko, kar ta rezultat še poslabša. To je zagotovo dovolj velik razlog za alarm. Slovensko gospodarstvo je letošnjo temo Vrha slovenskega gospodarstva posvetilo prav digitalizaciji in skupaj s predstavniki vlade, občin, izobraževalnih in raziskovalnih institucij ter civilne družbe podpisalo Digitalno koalicijo, v okviru katere si bodo prizadevali za hitrejšo digitalno transformacijo Slovenije in njenega gospodarstva, za usklajevanje ukrepov, za večjo uporabo storitev IKT in za izboljšanje digitalnih veščin.

Stanje na področju digitalizacije v Sloveniji

V slovenski javnosti lahko zasledimo nasprotujoča si mnenja in informacije o tem, ali je stanje na področju digitalizacije zaskrbljujoče ali ne; medtem ko eni trdijo, da je zaskrbljujoče, drugi trdijo, da so naša podjetja dobro in moderno tehnološko opremljena ter že dolgo tudi digitalizirana. Pozitivnemu mnenju lahko zelo omejeno pritrdimo, saj gre za izjeme; gre za tista podjetja, ki sicer tudi najbolj prispevajo h gospodarski rasti, to pa so industrijska in v zadnjem času tudi IT-podjetja, ki svoje produkte izvažajo na tuje trge. Za negativno mnenje o stanju na področju digitalizacije pa bi lahko rekli, da je tudi uradno mnenje, saj na njem temelji Strategija razvoja informacijske družbe do leta 2020 – Digitalna Slovenija, in sicer: »Zadnji podatki kazalnikov razvitosti in primerjave v okviru EU so alarmantni. Razvojno zaostajanje je iz leta v leto večje, zato mora Slovenija na pragu novega razvojnega obdobja do leta 2020 nujno spremeniti odnos družbe do IKT in interneta ter oblikovati spodbudnejše okolje za hitrejši in bolj usklajen razvoj informacijske družbe in sektorja IKT.«2

Uradno lahko torej ugotovimo in trdimo, da je stanje na področju digitalizacije v Sloveniji slabo. Vendar pa se problem ne skriva v digitalizaciji, v tehnologiji, temveč v tem, kar to tehnologijo ustvarja. Dotaknimo se najprej vprašanja, ali je res Tehnologija tista, ki spreminja svet. Richard Florida se je v svoji knjigi »Vzpon ustvarjalnega razreda – in kako ta spreminja delo, prosti čas in vsakodnevno življenje« lotil raziskave, kateri dejavniki v ZDA regionalno vplivajo na to, da se nekateri kraji razvijajo hitreje, drugi pa počasneje. Proučeval je zgodovinske spremembe na področju dela, življenja in prostega časa in skupnosti. Kazalniku 3T (tehnologija, talent, toleranca) je v okviru kazalnika ustvarjalnosti pripisal velik pomen in je s pomočjo tega kazalnika primerjal stopnjo in trend ustvarjalnosti v ZDA in v Evropi. Ugotavlja, da globoke in trajne spremembe v naši družbi niso tehnološke, temveč družbene in kulturne. Prav to je razlog, da jih težje opazimo, saj nastajajo postopno kot zbir majhnih postopnih sprememb. Nastajale so desetletja in so v tem trenutku prišle v ospredje (Florida, 2005, stran 43)3.


Številka:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije