Poslovna agilnost in ciljno orientirane metrike
Čas branja 8 minOrganizacije imajo težavo z razumevanjem, kje se lahko izboljšajo. Izgubljajo konkurenčno prednost, ker ne uporabljajo dobrih, ciljno orientiranih metrik (kazalnikov uspešnosti). Organizacije, ki se podajajo na pot agilne transformacije in nimajo načrta, kako meriti uspešnost prehajanja, imajo manjšo možnost za uspeh.
Fraza »Business as usual«, že dolgo ne velja več za podjetja, ki želijo ostati konkurenčna. Organizacije iz vseh branž prepoznavajo potrebo po spremembi načina izdelave novih in izboljševanju obstoječih (digitalnih) produktov in storitev. Vse bolj je razvidno, da postopki načrtovanja in izvedbe projektov z dolgimi večletnimi cikli ne prinašajo optimalnih rezultatov. Vedno več organizacij tako začenja uporabljati več manjših ekip, ki s krajšimi nekajtedenskimi cikli v sodelovanju s končnimi uporabniki odkrivajo in izdelujejo najprej prototipe, nato produkte. Ti pa jih radi uporabljajo in tako prinašajo večjo dodano vrednost za podjetje.
Pogosteje, v razmerju do besede projekt, se začenja uporabljati tudi pojem - produkt. Beseda, zapisana v angleškem jeziku, je sestavljena iz dveh delov »pro« in »ject«. Prvi del pomeni »pred«, drugi pa »izvajati«. Iz tega je nekje v petdesetih letih nastal znani trikotnik projektnega vodenja: »scope-time-budget«, kar pomeni, da je ena oseba, projektni vodja, odgovoren za to, da je projekt dostavljen pravočasno, s predpisano funkcionalnostjo, v zadanem finančnem okviru.
Projekt je opredeljen kot linearno zaporedje aktivnosti: načrtovanje, analiza, oblikovanje, implementacija, testiranje in prenos v produkcijo ter vzdrževanje. Poslovni načrt je izdelan vnaprej, sledi faza analize, IT arhitekti nato izdelajo visokonivojske načrte za sistem. Poslovni analitiki oziroma osebe z domenskim znanjem izdelajo podrobne specifikacije, ki jih pošljejo naprej razvojnim oddelkom. Večje zaključene celote nato testira druga skupina ljudi – testni oddelek in po odpravi napak se izdelek izpostavi uporabnikom. Neupoštevanje trga in končnih uporabnikov je znan recept za polomijo. Obstajajo boljši načini - agilni pristopi.
Beseda »Agile«, uporabljena v kontekstu razvoja produktov, ni več tako nova, njeni začetki segajo v leto 2001, ko se je skupina razvojnih arhitektov in inženirjev zbrala v kraju Snowbird z namenom, da se začne uresničnevati vizija Kenta Becka – kako zaceliti in preprečiti rane, ki nastajajo med poslom in razvojem. Razumevanje bolečine, ki nastaja zaradi neustreznih odnosov in postopkov razvoja programske opreme in drugih (digitalnih) produktov, je bistveno, če želimo napredovati v poslovni agilnosti.
Bolečina izhaja ravno iz omenjenega postopka, značilnega za projektni način dela in hierarhično organizacijo z med seboj izoliranimi oddelki, funkcionalnimi silosi.
Kaj sploh pomeni poslovna agilnost?
- Poslovna agilnost je sposobnost poslovnega sistema, da se hitro odziva na spremembe s prilagajanjem glede na začetno konfiguracijo.3
- Poslovna agilnost naslavlja različne lastnosti organizacije, ki omogočajo hiter odziv na notranje in zunanje spremembe brez izgube zagona in vizije. Iz HR vidika, je agilnost sposobnost zagotavljanja potrebnih znanj in veščin zaposlenim z namenom, da le-ti pridobijo sposobnost hitrega odziva na razvoj dogodkov. Pomeni tudi razvoj ustreznih procesov za učinkovito pridobitev takega človeškega kapitala.1
- Poslovna agilnost je zmožnost in pripravljenost organizacije na prilagoditve, ustvarjanje in vplivanje na spremembe v korist njihovih strank.2
Organizacije, v katerih se vsak posameznik vsakodnevno ne uči, bodo s časom zaostale za konkurenco in propadle.
Zaradi vedno večje tehnološke kompleksnosti sistemov in potrebe po predvidljivosti poslovanja, so se najprej v branži razvoja programske opreme razvili koncepti in tehnike, s katerimi se poskuša obvladovati nenehno spreminjajoče se zahteve in potrebe pri izdelavi produktov. To so tako imenovane agilne tehnike, ogrodja, metodologije, predvsem pa miselnost in sprememba kulture, brez katere bo vsak poskus uvedbe novih praks propadel.