Postanite avtor v reviji HR&M

Delite izkušnje, ki lahko pomagajo drugim HR strokovnjakom in vodjem sprejemati boljše odločitve.

Revija HR&M je namenjena strokovnjakom za ravnanje z ljudmi pri delu, vodjem in poslovnim odločevalcem. Naš cilj je bralcem ponuditi vsebine, ki povezujejo upravljanje ljudi s poslovnimi izzivi ter prinašajo uporabne uvide, konkretne rešitve in izkušnje iz organizacij.

Predvsem nas zanimajo zgodbe iz prakse. Kako ste se lotili določenega izziva? Katere odločitve ste sprejeli? Kaj je delovalo in kaj ne? Kaj bi danes naredili drugače? Katere izkušnje lahko uporabijo tudi drugi?

Ne iščemo zgolj zgodb o uspehu. Prav tako dragocene so izkušnje z neuspelimi pristopi, nepričakovanimi zapleti, spremembami načrtov in spoznanji, do katerih ste prišli med izvajanjem projektov.

Dobrodošli so tudi prispevki, ki izhajajo iz relevantnih raziskav, če njihove ugotovitve jasno povežejo z izzivi in odločitvami HR strokovnjakov ter vodij.

1. Kakšne prispevke želimo objavljati?

Prednost imajo prispevki, ki temeljijo na:

Manj prostora namenjamo splošnim teoretičnim pregledom, povzemanju že znanih konceptov in akademskim razlagam brez jasne povezave s prakso.

Pomembno: Prispevek naj bralcu ponudi nekaj, kar lahko uporabi pri svojem delu, preveri v svoji organizaciji ali upošteva pri sprejemanju odločitev.

2. Kako zasnovati dober članek?

Predlagamo, da članek gradite okoli enega osrednjega vprašanja, izziva ali izkušnje.

Priporočena struktura:

1. Izziv – kaj ste želeli rešiti? Začnite s konkretnim problemom, dilemo ali ugotovitvijo. Zakaj je bila tema pomembna za organizacijo, zaposlene ali vodstvo?

2. Pristop – kaj ste dejansko naredili? Opišite ključne odločitve, korake, vključene deležnike in način izvedbe. Bralca zanimajo podrobnosti, ki mu pomagajo razumeti, kako je rešitev delovala v praksi.

3. Rezultati – kaj se je spremenilo? Kjer je mogoče, vključite podatke, merljive učinke, odzive zaposlenih ali druge konkretne pokazatelje. Če rezultatov še ne morete izmeriti, to jasno povejte. Ločite med pričakovanji, prvimi opažanji in potrjenimi učinki.

4. Nauki – kaj bi danes naredili drugače? Izpostavite ključna spoznanja, omejitve in morebitne napake. Prav ti deli pogosto prinašajo največjo vrednost za druge strokovnjake.

5. Prenos v prakso – kaj lahko uporabijo bralci? Prispevek zaključite s konkretnim priporočilom, vprašanjem za razmislek ali usmeritvijo, ki jo lahko bralec uporabi v svojem okolju.

Strukturo lahko prilagodite temi in vrsti prispevka. Pomembno je, da članek ne ostane pri opisovanju, kaj bi organizacije morale početi, ampak pokaže tudi, kako se določeni pristopi uresničujejo v praksi.

3. Dolžina prispevkov

Dolžino in vrsto prispevka avtor predhodno uskladi z uredništvom.

Obseg člankaŠtevilo znakov s presledki
Dvostranski članek5.000–7.000
Tristranski članekpribližno 10.000
Štiristranski članekpribližno 15.000
Enostranska kolumna4.500–5.000
Dvostranska kolumna8.200–9.200

V obseg se šteje celotno besedilo, vključno z naslovom, uvodom, mednaslovi, poudarki, tabelami in navedbo virov.

Če prispevek vključuje obsežnejšo grafiko, tabelo ali dodatno fotografijo, je treba besedilo ustrezno skrajšati. Končni obseg določi uredništvo glede na predvideno oblikovno postavitev.

Daljši članek ne pomeni nujno boljšega članka. Prednost dajemo vsebinski vrednosti, jasnosti in konkretnosti pred obsežnimi razlagami.

4. Slog pisanja

Pišite strokovno, jasno in razumljivo. Pri pisanju upoštevajte naslednja priporočila:

Če opisujete prakso svoje organizacije, lahko pišete v prvi osebi množine. Tak pristop je pogosto primernejši in bolj avtentičen kot splošno opisovanje, kaj bi morale organizacije početi.

5. Raziskave, podatki in strokovni viri

Raziskave so dobrodošle, kadar prinašajo nove ali presenetljive ugotovitve oziroma pomagajo bolje razumeti konkretne izzive pri delu z ljudmi.

Če se sklicujete na raziskavo, navedite njen vir, leto objave in ključne podatke o obsegu raziskave. Pojasnite tudi morebitne pomembne omejitve. Pri uporabi podatkov bodite natančni.

Raziskava naj podpira osrednjo zgodbo članka, ne nadomešča njegove uporabne vrednosti.

Vire in literaturo navedite na koncu prispevka. Priporočamo kratek, pregleden seznam dejansko uporabljenih virov, ki omogoča preverjanje ključnih trditev. Pri spletnih virih dodajte neposredne povezave.

Zaradi preglednosti predlagamo naslednjo ureditev.

  1. Knjige: Priimek in začetnica imena avtorja (leto izdaje). Naslov knjige. Kraj: založba. Primer: Cross, K. P. (1981). Adults as Learners. San Francisco: Jossey – Bass Publishers.
  2. Članki v revijah: Priimek in začetnica imena avtorja (leto izdaje). Naslov. Ime revije, letnik, številke strani. Primer: Jelenc, Z. (2001). Izobraževanje v prostovoljski humanitarni organizaciji. Andragoška spoznanja, 3, 26 – 33.
  3. Prispevki v zbornikih: Priimek in začetnica imena avtorja (leto izdaje). Naslov prispevka. Natančni podatki o zborniku (brez leta izdaje). Kraj. Primer: Muršak, J. (1990). Sistem strokovnega in poklicnega izobraževanja v Franciji. V Medveš (ur.) Primerjalne raziskave srednjega izobraževanja v nekaterih evropskih državah. Ljubljana.

6. Opremljenost članka

Za uredniško in oblikovno pripravo potrebujemo naslednje elemente.

Naslov: Priporočena dolžina je od 20 do 60 znakov. Naslov naj bo jasen, zanimiv in vsebinsko konkreten. Prednost imajo naslovi, ki odpirajo pomembno vprašanje, dilemo ali izpostavijo uporabno ugotovitev.

Izvedeli boste: 3 ključna spoznanja, ki jih bralcu ponuja besedilo.

Uvodni odstavek: Uvod naj bo kratek in naj predstavi osrednji izziv ali pomembno spoznanje. Izogibajte se splošnim uvodom, ki ne povedo ničesar konkretnega.

Mednaslovi: Daljše prispevke razdelite v smiselne vsebinske sklope. Mednaslovi naj izpostavijo ključne poudarke ali napovejo vprašanja, na katera odgovarja posamezni del članka.

Izpostavljene misli: Članku priložite 2–3 predloge ključnih misli ali poudarkov, ki jih lahko uporabimo pri oblikovanju revije. Poudarki naj izhajajo iz vsebine članka in ne uvajajo novih, v besedilu nepojasnjenih trditev. Končni izbor opravi uredništvo.

7. Grafike, tabele in fotografije

Grafike in tabele vključujte samo takrat, ko bralcu povedo nekaj pomembnega, česar samo besedilo ne more predstaviti enako jasno ali učinkovito.

Dobrodošli so na primer:

Vsak grafični element mora biti vsebinsko povezan s člankom, ustrezno pojasnjen in opremljen z virom, kadar je to potrebno.

Tehnične zahteve:

Uredništvo si pridržuje pravico, da grafične elemente prilagodi, poenostavi ali izpusti, če ne prispevajo k razumevanju vsebine.

8. Predstavitev avtorja in portretna fotografija

Ob oddaji članka potrebujemo:

Ime in priimek, en glavni strokovni ali delovni naziv ter ime podjetja oziroma organizacije.

Primer:

Ime Priimek, direktorica razvoja zaposlenih, Podjetje ABC

Ne navajajte dolgega seznama funkcij, akademskih nazivov, certifikatov, članstev in drugih vlog. Izberite naziv, ki je najpomembnejši za vašo strokovno predstavitev oziroma vsebino prispevka.

Portretna fotografija avtorja

Fotografija je obvezna sestavina oddanega prispevka.

Zahteve:

Fotografija naj omogoča tudi ustrezen izrez za oblikovno postavitev revije.

9. Oddaja prispevka in uredniška obdelava

Prispevek oddajte v Wordovem dokumentu (.docx). Fotografije, grafike in druge vizualne elemente priložite ločeno.

Pred oddajo preverite, ali:

Uredništvo si pridržuje pravico do jezikovnega, slogovnega in strukturnega urejanja prispevka, vključno s prilagoditvijo naslova, uvoda, mednaslovov in poudarkov.

Vsebinske spremembe, ki posegajo v avtorjeva stališča, argumentacijo ali ključne ugotovitve, uskladimo z avtorjem.

Če prispevek ne ustreza uredniškim standardom, ga lahko vrnemo v dopolnitev oziroma zavrnemo.

Prosimo, da upoštevate dogovorjene roke za oddajo in avtorsko korekturo, saj so ti ključni za pravočasno pripravo revije.

10. Izvirnost in avtorske pravice

Avtor jamči, da je prispevek izviren, da ima pravico do uporabe vseh vključenih gradiv in da besedilo ne krši pravic tretjih oseb.

Če ste pri pripravi prispevka uporabili orodja umetne inteligence, ste kot avtor še vedno v celoti odgovorni za točnost podatkov, navedb, virov in končne vsebine. Izmišljeni podatki, reference ali citati niso sprejemljivi.

Avtor soglaša z uredniško in oblikovno obdelavo dela ter se zavezuje, da bo opravil avtorsko korekturo v dogovorjenem roku.

Z oddajo dela za namen objave v reviji HR&M in na portalu HR&M avtor skladno s pogoji sodelovanja prenaša materialne avtorske pravice na založnika Planet GV, moralne avtorske pravice pa ohrani.

Planet GV avtorju zagotovi en izvod revije, v kateri je objavljeno njegovo delo, in povezavo do objave na portalu HR&M.

Pri deljenju članka na družbenih omrežjih priporočamo uporabo povezave do objave na portalu www.hrm-revija.si.

11. Bibliografski vnos v COBISS

Prispevki, objavljeni v reviji HR&M, se evidentirajo v sistemu COBISS.SI v skladu s pravili bibliografske obdelave.

Za vprašanja glede vnosa, njegove ažurnosti ali klasifikacije prispevka se lahko obrnete na Nacionalno in univerzitetno knjižnico (NUK) na naslov bibliografije@nuk.uni-lj.si.

12. Kontakt uredništva

Pred pripravo članka priporočamo, da z uredništvom uskladite temo, osrednji vsebinski poudarek, predvideni obseg in rok oddaje.

Vaših pobud in predlogov bomo veseli na sabina.lokar@planetgv.si ali revijahrm@planetgv.si.