Razvoj vodenja zaostaja za prebojnimi tehnološkimi odkritji, za razvojem novih poslovnih modelov, za ozaveščanjem ljudi in za spremembami okolja. Vodenje je v krizi, iz katere ne bo izšlo s še več usmerjanja in nadzora, temveč s korenito preobrazbo. Naloga vodenja je, da odpira prostor za soustvarjanje, spodbuja zaupanje in sodelovanje, da organizacije dejansko zaživijo kot živi sistemi. Zdaj ni čas za boljše vodenje, ampak za preporod samousmerjanja.8

Vodje lahko navdih za preobrazbo najdejo v naravi. Evolucijska biologinja Elizabet Sahtouris poudarja, da ima vsak del živega sistema svoj lasten interes, a hkrati deluje znotraj interesa širše celote, katere del je. Zato v zrelem sistemu vsaka raven izraža svoj interes, tako da pogajanja nenehno težijo k sodelovanju.7

Vzroki krize vodenja

Strateški guru Gary Hamel je ugotovil, da je vodenje tehnologija8. Tehnologije se razvijajo, izboljšujejo in s prebojnimi inovacijami nastajajo nove, ki so bolj primerne za potrebe sodobnega človeka. Hitrost uvajanja novih tehnologij pospešeno narašča. Kamena doba je trajala več tisoč let, bronasta nekaj tisoč let, industrijska 300 let, informacijska se je začela pred 40 leti, nanotehnološka lahko traja samo 8 minut9. Podobno bi moralo biti tudi z vodenjem, razvijati se mora čedalje hitreje, ob evolucijskih mejnikih pa tudi popolnoma preobraziti. Žal se to ne dogaja v potrebnem obsegu in vodje še pogosto posegajo po načinu »ukaz in nadzor«, ki je bil primeren za prvo, delovno usmerjeno fazo evolucije poslovnih sistemov.

V zraku je nova revolucija, od znotraj (from within), subtilni premik v osebni in kolektivni zaznavi. Sociolog Paul Ray je izvedel študijo na 100.000 ljudeh, ki kaže na globok premik v kulturi. Družbo je razdelil na moderne, tradicionaliste in kulturne kreativce. Kreativci predstavljajo 26 odstotkov populacije, vendar je to najhitreje rastoči segment. V Evropi predstavlja celo 30 do 35 odstotkov populacije. Karakteristike te skupine so, da cenijo enostavnost, trajnost, duhovnost in družbeno ozaveščenost9.

Klasična zamisel o vodenju pa temelji na predpostavkah o osnovnih lastnostih vodenih ljudi – da ljudje za ukrepanje ali napredovanje potrebujemo spodbudo. Brez nagrade ali kazni bi zadovoljni obtičali na svojem mestu. Druga predpostavka pa je, da ljudje, ko se končno zganejo, potrebujejo usmerjanje. Brez odločnega in zanesljivega vodstva bi zašli8. Rast deleža kreativnega razreda jasno kaže, da ni tako, da so klasične doktrine vodenja preživele. Kreativni razred ceni kreativnost, individualnost, različnost, dosežke, avtonomijo in fleksibilnost.9 Da to dosežemo, je potreben preporod vodenja in sprememba osredotočenosti.

Ključni razlog krize razvoja vodenja je osredotočenost kompetenčnih okvirov na merljive, objektivne, tehnične in oprijemljive vidike, pri tem pa niso zadovoljivo upoštevani moralni, čustveni, socialni in subtilni vidiki razvoja vodenja7.

Evolucija poslovnih sistemov

Violeta Bulc je v razvoju poslovnih sistemov predstavila štiri ključne evolucijske faze: delovno okolje, učeče se okolje, misleče okolje in ozaveščeno okolje. Delovna okolja so stavila na produktivnost. Ko ta ni bila več prepričljiv zmagovalni faktor, je znanje postalo vir za ustvarjanje dodane vrednosti in kakovost je postala zmagovalni faktor. To so bili temelji za novo evolucijsko fazo, ki jo imenujemo »učeča se okolja«. V učečih se okoljih postavljamo na prvo mesto kupca, v delovnih pa proizvod. Ob prehodu iz delovnih v učeča se okolja v ospredje stopi človek, zaposleni, voditelj, upravljalec, ki kot nosilec znanja ustvarja pogoje za nadaljnjo rast in razlikovanje na trgu. Znanje kot vir ustvarjanja dodane vrednosti sproži procese neprestanih izboljšav. Osrednja vrednota postopno prehaja od »delavnosti« na »znanje«. Zaposleni in vodstva se učijo drug od drugega, od svoje konkurence, dobaviteljev in/ali strank.