Povezava poslovne strategije s strategijo upravljanja kadrov
Čas branja 12 minZaposleni in investicije v dolgoročna sredstva (osnovna sredstva) sta ključni dolgoročni komponenti poslovanja zato, ker je njuno učinkovanje izrazito dolgoročno in trenutne napake pri njunem izvajanju pomenijo izgubljene priložnosti mnogih let v prihodnosti podjetja. Zaradi tega postaja strategija upravljanja kadrov ključen sestavni del celostnih poslovnih strategij podjetij.
Vsvetu podjetništva, še bolj kot na drugih področjih človekovega delovanja, prihajata do izraza jasna in dobro razpoznana (merjena) atributa uspešnosti in neuspešnosti. Poslovno delujemo v globalnem okolju, ki nam daje enake možnosti dostopa do potrebnih materialnih in nematerialnih virov za ustvarjanje izdelkov, storitev ali rešitev za njihove uporabnike/potrošnike, ki so prav tako globalno dosegljivi. Kaj torej ustvarja okoliščine, ki pripeljejo do pojava uspešnosti ali neuspešnosti? Od kod torej razlika, katere uspešnost premoščanja pogosto pomeni reševanje poslovne eksistence in ustvarjanje možnosti razvoja podjetja in neuspešnost poslovno odmiranje ali smrt?
Za odgovor na to vprašanje je potrebno stopiti iz konvencionalnega razmišljanja o delovanju podjetij in razmišljanje umestiti v svet, ki nam je bližji zaradi svoje enostavnosti, dostopnosti in lahkotnosti razumevanja. V svet narave in njenega delovanja, razmišljanja in čutenja. Vzemimo za primer človeško vrsto; takoj po rojstvu preživljamo trenutke otroštva, ki je čas intenzivnega učenja in rasti in nas pomembno oblikuje za nadaljevanje življenjske poti. Čas najstništva je čas iskanja samega sebe, svojega mesta v svetu, čas naivnosti in poguma. Sledi mu čas zorenja do popolne zrelosti, ki pomeni uresničevanje številnih spoznanj in čas umirjanja na poti, ki smo jo izbrali in razumsko utrdili. Temu sledi čas staranja in na koncu trenutek smrti, ki mu po prepričanju nekaterih družbenih skupin sledi reinkarnacija v druge oblike življenja.
Obstaja kakšna podobnost z delovanjem podjetij? Podjetja se rojevajo, doživljajo trenutke otroškega zgodnjega učenja in rasti, poskušajo premostiti čas najstniške zaletavosti in iskanja svojega bistva do trenutka, ko se v celoti najdejo in preidejo v najbolj plodno obdobje svojega obstoja, čas poslovne zrelosti. Sledi čas staranja, ko poslovne ideje preteklosti prehiteva čas in če ne pride do pomembnih sprememb do trenutka izgube vitalnosti, sledi smrti. Trenutek reinkarnacije podjetja se za razliko od človeške začne v trenutkih zrelosti, ravno pravi čas; ko začne poslovni organizem pešati in se krivulja njegovega življenja prevesi v padec. V trenutkih tik pred tem mora podjetje natančno vedeti, kako ta prelom krivulje življenja zadržati v nevtralni rasti ali v rahlem vzponu. Poglejmo za primer velike slovenske sisteme, kot so Petrol, Gorenje, Mercator in podobni; vsi so že starejši od petdesetih let in njihova blagovna znamka je ves čas enaka, a so popolnoma drugačni, spremenjeni, če jih opazujemo v posameznih časovnih obdobjih njihovega delovanja. V času zrelosti so se uspevali ohraniti na enaki ravni poslovne vitalnosti, se spremeniti in s tem krivuljo staranja prestaviti v prihodnja obdobja (primer sedemletnih ciklov delovanja podjetij).
Podjetje je torej organizem, ki ima vse osnovne atribute življenja v naravi. Ima procesno strukturo (okostje) s tehnično-tehnološko opremljenostjo (mišični sistem), krmiljeno z IT-tehnologijo (živčni sistem) in ljudi (razum in čustva), ki oblikujejo korporativno (organizacijsko) kulturo delovanja podjetja (duša, ki jo razumemo kot višjo stopnjo čutenja).
Ko poslovodja podjetje zazna kot živ organizem, ki ga mora za uspešno vodenje in upravljanje ne le razumeti, temveč tudi čutiti, se odpre nov svet, svet sodobnega vodenja in upravljanja podjetij. Ki daje odlične rezultate, vendar ne preko noči in ne z elementi prisile. A rezultati pomembno presegajo rezultate konvencionalnih poslovodnih praks, ki v ospredje ne postavljajo človeka kot ključnega dejavnika uspešnosti poslovanja (ekonomsko gledanega kot naložbo), temveč kot stroškovno kategorijo in s tem predmet optimizacije.
Stereotipno razumevanje profesionalizma pri vodenju podjetij kot izključno razumskega ravnanja je z opisanimi spoznanji močno preseženo. V sodobnem razumevanju profesionalizma se enakovredno pojavljajo razum in čustva, razumska inteligenca s čustveno inteligenco, celo s poudarjeno slednjo. Kar je ključnega pomena, saj na poslovnih procesih delujemo ljudje, ki smo vodeni in upravljani znova preko ljudi.
In zdaj si lahko dovolim odgovoriti na izhodiščno vprašanje, kaj je torej osnovna ločnica med uspešnimi in neuspešnimi podjetji? Iskana ločnica je uspešnost upravljanja najpomembnejšega vira, s katerimi podjetja razpolagajo; ljudi, zaposlenih.
Zaposleni smo poleg delovnih sredstev (osnovna sredstva) edini vir, ki smo ga prisiljeni dolgoročno načrtovati, saj učinkuje na dolgi rok. Vsakršna napaka v obeh omenjenih segmentih načrtovanja pomeni izgubljene priložnosti mnogih let v prihodnosti podjetja. Zato je izrednega pomena v poslovne strategije podjetij vključiti tudi strategijo upravljanja kadrov, ki jo moramo razumeti kot osnovno gonilo razvoja in rasti podjetja.