Pozitivno vodenje ima dolgoročne učinke
Čas branja 5 minVoditi nekoga je privilegij, ki s seboj nosi odgovornost delati na najboljši možen način. Biti vodja v svojem bistvu pomeni, da imamo velik vpliv na življenja ljudi, ki so del naše ekipe. S tem pride tudi velika odgovornost, da zanje dobro skrbimo in da naše vodenje nanje vpliva pozitivno in spodbudno.
Zagotovo veljavna navodila za dobro vodenje ne obstajajo. Lahko pa bi rekli, da je dobro vodenje tisto, ki ima pozitivne učinke; za zaposlene, stranke, dobavitelje, lastnike, investitorje, skupnost oziroma tisto, ko se vodje zavedajo, da je potrebno fokus usmerjati najprej na ljudi, šele nato v številke. To seveda tudi izvajajo.
Vodenje na temelju delovne sreče je nedvomno lahko razlikovalni dejavnik; pri tem, kako se zaposleni počutijo, kako uspešno je podjetje, in kako zaželen delodajalec je. Stroka delovno srečo opredeli kot tisti občutek, ko posameznik uživa v tem, kar dela, to dobro opravlja, prevzema odgovornost, je ponosen na svoje rezultate, njegovo delo pa je cenjeno in spoštovano. Pomembni so torej rezultati in odnosi
Delovna sreča se začne na vrhu
V vsaki organizaciji, kjer ljudje resnično ljubijo svoje delo, najdemo vodjo in vodstveni tim, ki postavlja delovno srečo zaposlenih med primarne strateške prioritete in tudi delujejo v skladu s tem.
Kar je še bolj pomembno, da so srečni tudi sami. To je prvi korak, saj če želiš osrečiti druge, moraš začeti s seboj. Ne moreš dati drugim tega, česar sam nimaš. Obnašanje vodje namreč hočeš-nočeš vpliva na čustva zaposlenih skozi delovni dan, če se pogovarjajo ali delajo z njim ali ne. Nesrečni vodje tudi vse druge naredijo nesrečne.
Srečni vodje so boljši pri sprejemanju odločitev, bolje postavljajo prioritete, bolje upravljajo svoj čas, so bolj empatični, bolj optimistični, dosegajo več poslovnega uspeha, osrečujejo zaposlene. Pomagajo jim, jih opazijo, vidijo, poslušajo in slišijo, spremljajo njihovo dobro delo.
Raziskave kažejo, da so vodje na splošno bolj srečni kot njihovi zaposleni, čeprav v povprečju delajo več, imajo več odgovornosti in so znotraj organizacije bolj socialno izolirani kot zaposleni. Ali ne bi torej morali biti manj srečni in bolj pod stresom? Dejavniki, ki najbolj vplivajo na njihovo stopnjo sreče pri delu, so, da imajo več avtonomije, več vpliva na odločitve podjetja ter več priložnosti za učenje. Tudi anketa, ki smo jo v Paleti znanj izvedli v septembru, potrjuje, da so vodje bolj srečni od svojih zaposlenih.1 To je spodbudno, saj so v veliki meri odgovorni za stabilno rast in dolgoročen strateški razvoj organizacij. Ko so srečni, boljše vodijo in soustvarjajo pozitivne organizacijske kulture, v katerih so srečnejši tudi zaposleni.
Kako se razlikuje vodenje s srečo od tradicionalnega vodenja?
Slednje je naklonjeno predvsem povečanju finančnih poslovnih rezultatov. Tudi, če je pri tem potrebno izkoriščanje zaposlenih, strank ali okolja; to je pogosto celo dobrodošlo razmišljanje. Tradicionalno vodenje se tudi drži pravila, da čustva nimajo prostora na delovnem mestu in jih je treba pustiti doma. Uspešnost vodenja se v tem primeru meri skoraj izključno z doseženimi finančnimi poslovnimi rezultati.
Ključni namen vodenja s srečo je, da prinaša pozitiven učinek za vse sodelujoče. Ustvarja pozitivne izkušnje, ki imajo velik vpliv na dobro počutje ekipe, njihovo zdravje, produktivnost, ustvarjalnost in uspešnost. Vodji je mar zase in za vse, na kogar vplivajo njegova dejanja in odločitve. Odličnim rezultatom se v formuli za uspeh pridružijo tudi dobri odnosi.
Posvetiti vodenje ustvarjanju boljšega in bolj srečnega sveta ni preprosto, saj nasprotuje tradicionalnemu poslovnemu razmišljanju. Kot pravi Bob Chapman, je pogumno, da ti je v današnjem poslovnem okolju mar. Lažje se je zanašati samo na dobičkonosnost, ustvarjanje denarja in vrednosti za delničarje. K temu lahko dodamo še razmišljanje Gretchen Rubin v knjigi Načrt za srečo, ki pravi, da se je lažje pritoževati kot smejati, da je lažje kričati, kot se hecati, da je lažje biti zahteven kot zadovoljen in da je lahko biti težek. Težje je biti lahek. Tudi raziskave potrjujejo, da imajo ljudje tiste, ki so bolj kritični, tudi za bistrejše. Kritičnost ima svoje prednosti, poleg tega pa je veliko lažje biti zahteven. Težje se je navdušiti nad neko stvarjo kot pa jo zavrniti. Bolj tvegano.3
Ljudje imamo svoja čustva vedno s seboj
Ena največjih zmot, ko gre za srečo, tudi tisto pri delu, je pričakovanje, da bi morali biti nenehno srečni. To je nemogoč cilj. Zato tudi odgovornost vodje ni v tem, da bi bili ljudje okoli njega srečni v vsakem trenutku. Včasih je treba narediti tudi stvari, ki ne osrečijo; vsaj ne sprva - ker mora biti narejeno ali če ne bo, bo to povzročilo ne-srečo v prihodnosti.
Negativna čustva so naravni del človeškega življenja, tudi takrat ko delamo. To, da so negativna, ne pomeni, da so napačna, temveč pomeni, da niso prijetna. Včasih je negativno čustvo pravo čustvo, in če se silimo biti pozitivni, bomo manj pristni in manj učinkoviti.
Vodenje s srečo tudi ne pomeni, da se bomo ves dan zabavali, odlagali neprijetne stvari na stran, plesali po pisarnah, hodnikih, proizvodnih prostorih, dvoriščih osem ur na dan, si govorili samo lepe stvari, tudi, če bo kaj narobe. Pomeni pa, da bomo zagotavljali delovno okolje, kjer se bodo naši zaposleni varno soočali z izzivi ter rasli in se razvijali. Delovna sreča je resna in odgovorna zadeva.
Včasih je negativno čustvo pravo čustvo, in če se silimo biti pozitivni, bomo manj pristni in manj učinkoviti.
- www.paletaznanj.si; Slabi odnosi in preobremenjenost – največji oviri na poti do srečnejših delovnih okolij, http://paletaznanj.si/slabi-odnosi-in-preobremenjenost-najvecji-oviri-na-poti-do-srecnejsih-delovnih-okolij/, september 2019
- Alexander Kjerulf, (2017) »Leading with happiness: How the Best Leaders Put Happiness Firs to Create Phenomenal Business Results and a Better World«, Woohoo Press
- Craft Rubin Gretchen, (2011) »Načrt za srečo«, Učila International, založba, d.o.o.
