V pričakovanju velikih sprememb na trgu dela, ki se obetajo s prihajajočo recesijo in posledično nestabilnostjo, smo pet vodilnih kadrovskih delavcev iz različnih panog vprašali, kaj so tisti izzivi, s katerimi se trenutno najbolj intenzivno spopadajo, ko pridobivajo nove kadre, in s kakšnimi prijemi te izzive uspešno premagujejo.

Menedžment človeških virov (v nadaljevanju HRM) je z osredotočenostjo na zaposlovanje in upravljanje zaposlenih na način, da dosegajo poslovne cilje, postal osrednji del skoraj vsake organizacije. Z utemeljitvijo postulata, da so ljudje najpomembnejši vir organizacije in ključnega pomena za njeno učinkovito in uspešno delovanje, danes zajema praktično vse, kar je povezano z ljudmi v podjetju.1 HRM v večini opravlja naslednje funkcije: skrb za HRM strategijo, zaposlovanje in selekcija zaposlenih, usposabljanje in strokovni razvoj, upravljanje uspešnosti, nagrajevanje in ugodnosti ter oblikovanje in izvajanje politik vezanih na HRM v organizaciji. Njegova vloga pa se danes pomika od tradicionalnih administrativnih kadrovskih vlog k vse bolj strateški, z merljivimi vplivi na poslovanje.

HRM se pri svojem delovanju sooča s tremi vrstami izzivov: z izzivi iz okolja, z organizacijskimi izzivi in z izzivi za posameznike. Na slednje so v zadnjih treh letih močno vplivale zdravstvene, družbenopolitične in ekonomske razmere. Globalnim posledicam epidemije bolezni covida-19 so se namreč pridružile še posledice vojne v Ukrajini z vplivom na nacionalna gospodarstva. Med najbolj izpostavljenimi spremembami, ki jih je HRM ob tem doživel, so zagotovo delo od doma oziroma kombinirane oblike dela, skrb za dobro počutje, ne samo zaposlenih, temveč celostni pristop k zdravi organizaciji, ter pomanjkanje delovne sile. Ustavimo se pri slednjem. Trenutni makroekonomski kazalniki v Sloveniji kažejo, da je stopnja registrirane brezposelnosti v mesecu avgust znašala 5,5 %.2 Za primerjavo je v istem obdobju v letu 2021 znašala 7,1 %, v letu 2020 debelih 9,1 % in v letu 2019 7,5 %.2 Nizka stopnja brezposelnosti ima velik vpliv na upravljanje in razvoj, zlasti pa na pridobivanje novih kadrov. K obstoječim razmeram priliva olje na ogenj še visoka letna stopnja inflacije, ki znaša 10 %,3 in napoved recesije.

Pogosto se kandidati tudi močno precenjujejo in se pri samoocenjevanju vidijo kot veliko boljši kandidati, kot so v resnici.