Kompetence se nanašajo bolj na vsebino in osebnostne lastnosti, manj pa na pristojnosti, ki jih posameznik pridobi s položajem, statusom in funkcijo. Vsebina novega pojmovanja izraza kompetence je precej večje jamstvo za delovni uspeh kot vzvišenost in oblast položaja, ki ga je nekdo zasedel.

V strokovni terminologiji zadnjih 50 let in vedno bolj tudi v vsakdanji rabi pa pojem kompetenca obsega sposobnosti, znanja, veščine, spretnosti, vrednote, osebnostne in vedenjske značilnosti, prepričanja in lastnosti, ki so potrebne, da nekdo uspešno in učinkovito opravi določeno delo in izpolni nalogo v poslovnem procesu.

Med teoretiki opisovanja kompetenc ni enotnega mnenja o njihovi razvrstitvi. Večinoma pa se strinjajo, da jih lahko razdelimo na naslednji način.

Z določitvijo kompetenc delovnim mestom in poznavanjem kompetenc ljudi, se podjetje prožneje prilagaja zahtevam okolja in lažje dosega cilje.

Nekaterih kompetenc se priučimo in si jih pridobimo z vajo in vztrajnostjo, druge so nam že »položene v zibelko«. Glede na to ločimo:

Najpomembneje je biti Človek

Vsaka delovna organizacija si želi imeti odlične rezultate. Za doseganje dobrih rezultatov pa niso dovolj le strokovne kompetence zaposlenih, ampak tudi socialne in osebnostne kompetence. Delavec z odličnimi vrednotami in osebnostnimi kompetencami bo hitro dosegel tudi znanja, veščine in spretnosti. Vrednote, po katerih živimo, vodijo naše misli, naše obnašanje in naša dejanja. Človek brez pravih vrednot, a z veliko znanja, veščin in spretnosti, bo s svojim napuhom zelo težko postal dober (so)delavec. Zaradi slabe samopresoje ne zna razlikovati med bistvenim in obrobnim. Predvsem ljudje na višjih položajih morajo z lastnim zgledom socialnih in osebnostnih kompetenc ustvarjati dobro organizacijsko kulturo. Bolje je imeti dobre delovne odnose kot dokazovati in z močjo uveljavljati svoj prav.

Posamezni poklici zahtevajo določene specifične kompetence