Kompetence se nanašajo bolj na vsebino in osebnostne lastnosti, manj pa na pristojnosti, ki jih posameznik pridobi s položajem, statusom in funkcijo. Vsebina novega pojmovanja izraza kompetence je precej večje jamstvo za delovni uspeh kot vzvišenost in oblast položaja, ki ga je nekdo zasedel.

V strokovni terminologiji zadnjih 50 let in vedno bolj tudi v vsakdanji rabi pa pojem kompetenca obsega sposobnosti, znanja, veščine, spretnosti, vrednote, osebnostne in vedenjske značilnosti, prepričanja in lastnosti, ki so potrebne, da nekdo uspešno in učinkovito opravi določeno delo in izpolni nalogo v poslovnem procesu.

Med teoretiki opisovanja kompetenc ni enotnega mnenja o njihovi razvrstitvi. Večinoma pa se strinjajo, da jih lahko razdelimo na naslednji način.

• Temeljne ali splošne kompetence veljajo za vse zaposlene ne glede na delovno mesto, ki ga ti opravljajo. To so splošne človeške kulturne vrednote in delovne navade. Od vsakogar se pričakuje, da bo pošten in resnicoljuben, zavzet in odgovoren pri opravljanju svojega dela. Delavci naj bi bili lojalni svoji delovni organizaciji.
• Generične kompetence so skupne podobnim opravilom ali skupinam delovnih mest. Od učitelja se pričakuje, da rad dela z otroki oz. mladostniki. Direktor mora imeti vodstvene kompetence. Od fizičnega delavca se pričakujejo drugačne kompetence kot od računovodje ali računalniškega programerja.
• Delovno specifične kompetence so pričakovane za posamezna delovna mesta ali opravila. Nekatera delovna mesta obsegajo tako različna dela, da celo znotraj istega delovnega mesta izstopajo osebe z določenimi kompetencami.

Z določitvijo kompetenc delovnim mestom in poznavanjem kompetenc ljudi, se podjetje prožneje prilagaja zahtevam okolja in lažje dosega cilje.

Nekaterih kompetenc se priučimo in si jih pridobimo z vajo in vztrajnostjo, druge so nam že »položene v zibelko«. Glede na to ločimo:

• Vidne ali opazne kompetence. Mednje sodijo znanja, veščine in spretnosti, ki si jih je mogoče pridobiti z izobraževanjem, vajo in urjenjem. Lahko jih dopolnjujemo in »sestavljamo«. Nekatere sicer z leti nekoliko zbledijo, saj telo postaja manj prožno in se počasneje odziva na dražljaje, v drugih pa lahko rastemo in se izpopolnjujemo do pozne starosti. Znanje tujih jezikov običajno z leti raste.
• Nevidne ali skrite kompetence. Nekatere so prirojene oz. se v nas razvijejo v zgodnjem otroštvu. Mednje sodijo naše značajske lastnosti in osnovne človeške vrednote. Vsak človek ima določene navade in prepričanja. Nekdo je bolj motiviran, drugi brezbrižen. Nekdo se altruistično razdaja, drugi išče zatišje, da se mu ni treba utruditi. Imenujemo jih tudi socialne in osebnostne kompetence. Kažejo se v medsebojni komunikaciji, zmožnosti sodelovanja v skupini, na različnih kulturnih področjih, v medgeneracijski komunikaciji in reševanju konfliktov. Te tako imenovane skrite kompetence so hitro zelo dobro vidne, a so žal precej trdovratne in jih je zelo težko spremeniti. To pa ne pomeni, da se ne moremo izboljšati (ali poslabšati). Vedno moramo biti pozorni na svoje kompetence, da bi mogli kakovostno sodelovati z drugimi ter biti prijetni in koristni člani delovnega okolja. Običajno pa kadrovska služba in družba nasploh »postavi prave ljudi na prava mesta«. Nekateri posamezniki se ne glede na to počutijo krivično zapostavljene in pod pritiskom mobinga.

Najpomembneje je biti Človek

Vsaka delovna organizacija si želi imeti odlične rezultate. Za doseganje dobrih rezultatov pa niso dovolj le strokovne kompetence zaposlenih, ampak tudi socialne in osebnostne kompetence. Delavec z odličnimi vrednotami in osebnostnimi kompetencami bo hitro dosegel tudi znanja, veščine in spretnosti. Vrednote, po katerih živimo, vodijo naše misli, naše obnašanje in naša dejanja. Človek brez pravih vrednot, a z veliko znanja, veščin in spretnosti, bo s svojim napuhom zelo težko postal dober (so)delavec. Zaradi slabe samopresoje ne zna razlikovati med bistvenim in obrobnim. Predvsem ljudje na višjih položajih morajo z lastnim zgledom socialnih in osebnostnih kompetenc ustvarjati dobro organizacijsko kulturo. Bolje je imeti dobre delovne odnose kot dokazovati in z močjo uveljavljati svoj prav.

Posamezni poklici zahtevajo določene specifične kompetence

Več v kategoriji Prakse

Družba

Uredništvo HR&M

Pravica do odklopa: Kakšni so izzivi in katere izjeme obstajajo?

Uredništvo HR&M

Zmagovalci izbora HR&M projekt leta 2024: Novartis, Mikro+Polo in Planinska zveza Slovenije

Uredništvo HR&M

HR&M projekt leta: Odkrijmo najboljše HR prakse v Sloveniji

Prakse

Uredništvo HR&M

HR&M projekt leta finalist Novartis: Uvedba plačne transparentnosti

Več člankov iz te kategorije