Uspešne organizacije in posamezniki, ki ničesar ne prepuščajo naključju, se dobro zavedajo pomena »goriva«, ki jih poganja. Po podatkih svetovne zdravstvene organizacije (WHO) kakovostna in hranilno gosta hrana zviša produktivnost zaposlenih za kar 20 odstotkov.

Hrana = energija! Če smo po zaužitem obroku utrujeni, če razmišljamo o počitku, če potrebujemo kavo ali nekaj sladkega, obstaja verjetnost, da obrok ali živilo, ki smo ga zaužili, ni zadostilo namenu. Hrana se ni pretvorila v energijo!

Vodilnim avtoritetam na različnih področjih, od športa, filma in zabave, pa vse do najuspešnejših vodij posameznih organizacij, je med drugim skupno tudi to, da posebno skrb namenjajo prehrani. In to ne le svoji, temveč skrbijo za ustrezno prehrano vseh v svojem timu.

Zavedajo se, da kakovost hrane in način prehranjevanja močno vplivata na kakovost njihovih življenj. Veliko lažje se spopadajo z vsakodnevnimi napori in obveznostmi. So bolj osredotočeni, ciljno usmerjeni in produktivni. Hitreje se regenerirajo, so bolj zdravi, ter tako vzor družbi, ki jih obkroža.

Hrana = Energija

Redna in kakovostna prehrana ne pomeni samo skrbi za lepo postavo in dobro počutje, temveč je odlična preventiva pred sodobnimi civilizacijskimi boleznimi, kot so rak, srčno-žilna obolenja, bolezni kostno-mišičnega sistema in diabetes tipa 2.

Če se tega zavedate, ali če ste med tistimi, ki se soočajo z visoko stopnjo bolniških odsotnosti (mimogrede, leta 2016 so delodajalci v Republiki Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje zaradi bolniških odsotnosti izgubili 10 milijonov delovnih dni), ali pa se vam zaposleni pogosto pritožujejo, da so izčrpani, utrujeni in pregoreli, potem je skrajni čas za ukrepanje, ki naj bo usmerjeno v izboljšanje vitalnosti zaposlenih in s tem tudi boljši izkoristek človeškega kapitala.

Hrana = energija! Če smo po zaužitem obroku utrujeni, če razmišljamo o počitku, če potrebujemo kavo ali nekaj sladkega, obstaja verjetnost, da obrok ali živilo, ki smo ga zaužili, ni zadostilo namenu. Hrana se ni pretvorila v energijo!

Večina nezgod, konfliktnih situacij, napak in slabe volje se zgodi ravno po malici/kosilu oziroma v drugi polovici delovnega dne. Ko zaposlene vprašam, kdaj začutijo padec učinkovitosti in energije, pogosto dobim podobne odgovore. Iz tega lahko sklepamo, da se slabše izrabi kar polovica delovnega časa zaposlenih. Zaradi slabše produktivnosti v drugi polovici delovnega dne se podaljšujejo delovniki, kar na dolgi rok lahko privede do izgorelosti na delovnem mestu. Hitro se znajdemo v začaranem krogu, kjer ni časa za nič. Kaj šele za razmišljanje o kakovostnem obroku, ki naj bi bil zaužit v mirnem in sproščenem okolju.