Naroči se
 person
Naroči se
Družba

Prehranske navade zaposlenih 

Čas branja 13 min

Rezultati raziskav vedno znova nakazujejo na pomembno povezavo prehranskih navad posameznika z njegovim zdravjem, zdravje posameznika pa z njegovimi rezultati na delovnem mestu ter z njegovim življenjskim zadovoljstvom. Namen naše raziskave je bil ugotoviti neposredno povezanost prehranskih navad z delovno zavzetostjo, delovno učinkovitostjo, absentizmom in splošnim življenjskim zadovoljstvom. Rezultati so pokazali pomembno povezanost preučevanih spremenljivk, prehranske navade pa so se pokazale kot pomemben prediktor vseh konstruktov, razen absentizma. Zaposleni z bolj zdravimi prehranskimi navadami so bolj delovno zavzeti in učinkoviti ter bolj zadovoljni. S skrbjo za prehranske navade zaposlenih se tako enači skrb za uspešnost organizacij. 

V današnjem času se organizacije soočajo z brezprimernimi izzivi, ki preizkušajo njihovo delovno uspešnost. Globalizacija, zahteve po socialni odgovornosti, inovativne tehnologije in novo strateško razmišljanje so samo nekateri izmed več vidikov v sodobnem tekmovalnem okolju. Poleg nenehno spreminjajočega se okolja so delodajalci obremenjeni z delovnimi rezultati zaposlenih in organizacije, z učinkovitostjo, kakovostjo dela, ustvarjanjem dodane vrednosti in zniževanjem stroškov. Za optimalno in konkurenčno delovanje organizacije je tako potrebna usmeritev v vse smeri, predvsem v zaposlene, ki predstavljajo vir organizacijske (ne)uspešnosti in imajo veliko vlogo pri tem, ali bo organizacija delovala uspešno in kakovostno ali bo v tem smislu zaostala za ostalimi. 

Usmeritev v prehranske navade zaposlenih ima velik pomen za delodajalca, ker so pomembno povezane z zdravjem zaposlenega,1,2 to pa z delovnimi rezultati. Najbolj zdravi zaposleni so na delovnem mestu visoko zavzeti ter učinkovitejši,3 zdravje zaposlenega pa ima glavno vlogo pri absentizmu,4 pri čemer je ta pomembno visoko povezan s povišano telesno težo in debelostjo, ki sta največkrat posledici nezdravega načina prehranjevanja.5 Povišana telesna teža in debelost se statistično pomembno negativno povezujeta tudi z delovno učinkovitostjo zaposlenega.6,7 Nekatere raziskave4 kažejo, da je samozaznana delovna učinkovitost debelih ljudi manjša za 11 % od ljudi z normalno telesno težo.

Prehrana ne vpliva le na zdravje. Učinkuje tako na posameznikovo počutje kot na njegovo kognitivno delovanje.8 Nezdrav način prehranjevanja je povezan s posameznikovim nezadovoljstvom,9 uživanje večjih količin omega-6-maščobnih kislin z večjo tesnobnostjo, pozitiven trend pa obstaja tudi z depresivnostjo,10 ki je negativno povezana z delovno učinkovitostjo.11

Povezanost prehranskih navad z delovnimi rezultati

Zdrave prehranske navade so pozitivno povezane s samozaznano delovno učinkovitostjo, negativno pa z absentizmom.4 Visoka samozaznana delovna učinkovitost je za 25 % verjetnejša pri zaposlenih, ki so se prehranjevali zdravo kot pri tistih, ki se niso. S samozaznano delovno učinkovitostjo in absentizmom je povezan vnos sadja in zelenjave,12 ki je pozitivno povezan tudi s splošnim življenjskim zadovoljstvom. Po drugi strani so slabe prehranske navade (redno uživanje mastne hrane, premalo sadja in zelenjave), ki spadajo med dejavnike tveganja zdravja, negativno povezane z delovno učinkovitostjo in absentizmom. Po podatkih longitudinalne raziskave13 se delovna učinkovitost zaposlenega zmanjša med 1,3 % in 25,9 % glede na število dejavnikov tveganja zdravja, ki so za posameznega zaposlenega značilna. Opustitev enega dejavnika tveganja zdravja zmanjša absentizem za 2 % in izboljša delovno učinkovitost zaposlenega za 9 %. Prehranske navade so predstavljale statistično pomembno spremenljivko. Nezdrav način prehranjevanja je pozitivno povezan tudi z izgubo produktivnosti, pri čemer sprememba za bolj zdrav način prehranjevanja vodi v večjo produktivnost zaposlenih.14 Glede na rezultate omenjenih raziskav bi skrb za zmanjševanje dejavnikov tveganja zdravja morala biti na seznamu prioritet. V prvi vrsti z namenom izboljšanja zdravja zaposlenih, v drugi pa z namenom zmanjšanja stroškov. Po rezultatih ene izmed raziskav,15 se letni stroški upada produktivnosti zaradi dejavnikov tveganja zdravja gibljejo med 1392 in 2592 dolarjev na posamezni dejavnik tveganja zdravja enega zaposlenega. Stroški se še povišajo, če se zaposleni uporabljajo več dejavnikov tveganja zdravja. Prehranske navade so ponovno predstavljale statistično pomembno spremenljivko. Skrb vzbujajoč podatek je, da je kar 80 % testiranih zaposlenih uporabljalo vsaj en dejavnik tveganja zdravja. Rezultati druge raziskave,16 opravljene na vzorcu skoraj 20.000 zaposlenih, so pokazali, da zaposleni z nezdravimi prehranskimi navadami za kar 66 % verjetneje poročajo o slabše opravljenem delu kot tisti, ki se prehranjujejo zdravo. Z delovnimi rezultati je pomembno povezano splošno življenjsko zadovoljstvo,17,18,19,20 ki pa se prav tako pomembno povezuje z življenjskim slogom. Nezdrave prehranske navade namreč napovedujejo manj zadovoljujoče življenje, pri čemer sprememba navad za bolj zdrave pripomore k večjemu zadovoljstvu posameznika.9

Raziskava na slovenskem vzorcu


Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije
Družba

Prehranske navade zaposlenih

Čas branja 13 min

Rezultati raziskav vedno znova nakazujejo na pomembno povezavo prehranskih navad posameznika z njegovim zdravjem, zdravje posameznika pa z njegovimi rezultati na delovnem mestu ter z njegovim življenjskim zadovoljstvom. Namen naše raziskave je bil ugotoviti neposredno povezanost prehranskih navad z delovno zavzetostjo, delovno učinkovitostjo, absentizmom in splošnim življenjskim zadovoljstvom. Rezultati so pokazali pomembno povezanost preučevanih spremenljivk, prehranske navade pa so se pokazale kot pomemben prediktor vseh konstruktov, razen absentizma. Zaposleni z bolj zdravimi prehranskimi navadami so bolj delovno zavzeti in učinkoviti ter bolj zadovoljni. S skrbjo za prehranske navade zaposlenih se tako enači skrb za uspešnost organizacij.

V današnjem času se organizacije soočajo z brezprimernimi izzivi, ki preizkušajo njihovo delovno uspešnost. Globalizacija, zahteve po socialni odgovornosti, inovativne tehnologije in novo strateško razmišljanje so samo nekateri izmed več vidikov v sodobnem tekmovalnem okolju. Poleg nenehno spreminjajočega se okolja so delodajalci obremenjeni z delovnimi rezultati zaposlenih in organizacije, z učinkovitostjo, kakovostjo dela, ustvarjanjem dodane vrednosti in zniževanjem stroškov. Za optimalno in konkurenčno delovanje organizacije je tako potrebna usmeritev v vse smeri, predvsem v zaposlene, ki predstavljajo vir organizacijske (ne)uspešnosti in imajo veliko vlogo pri tem, ali bo organizacija delovala uspešno in kakovostno ali bo v tem smislu zaostala za ostalimi.

Usmeritev v prehranske navade zaposlenih ima velik pomen za delodajalca, ker so pomembno povezane z zdravjem zaposlenega,1,2 to pa z delovnimi rezultati. Najbolj zdravi zaposleni so na delovnem mestu visoko zavzeti ter učinkovitejši,3 zdravje zaposlenega pa ima glavno vlogo pri absentizmu,4 pri čemer je ta pomembno visoko povezan s povišano telesno težo in debelostjo, ki sta največkrat posledici nezdravega načina prehranjevanja.5 Povišana telesna teža in debelost se statistično pomembno negativno povezujeta tudi z delovno učinkovitostjo zaposlenega.6,7 Nekatere raziskave4 kažejo, da je samozaznana delovna učinkovitost debelih ljudi manjša za 11 % od ljudi z normalno telesno težo.

Prehrana ne vpliva le na zdravje. Učinkuje tako na posameznikovo počutje kot na njegovo kognitivno delovanje.8 Nezdrav način prehranjevanja je povezan s posameznikovim nezadovoljstvom,9 uživanje večjih količin omega-6-maščobnih kislin z večjo tesnobnostjo, pozitiven trend pa obstaja tudi z depresivnostjo,10 ki je negativno povezana z delovno učinkovitostjo.11

Povezanost prehranskih navad z delovnimi rezultati

Zdrave prehranske navade so pozitivno povezane s samozaznano delovno učinkovitostjo, negativno pa z absentizmom.4 Visoka samozaznana delovna učinkovitost je za 25 % verjetnejša pri zaposlenih, ki so se prehranjevali zdravo kot pri tistih, ki se niso. S samozaznano delovno učinkovitostjo in absentizmom je povezan vnos sadja in zelenjave,12 ki je pozitivno povezan tudi s splošnim življenjskim zadovoljstvom. Po drugi strani so slabe prehranske navade (redno uživanje mastne hrane, premalo sadja in zelenjave), ki spadajo med dejavnike tveganja zdravja, negativno povezane z delovno učinkovitostjo in absentizmom. Po podatkih longitudinalne raziskave13 se delovna učinkovitost zaposlenega zmanjša med 1,3 % in 25,9 % glede na število dejavnikov tveganja zdravja, ki so za posameznega zaposlenega značilna. Opustitev enega dejavnika tveganja zdravja zmanjša absentizem za 2 % in izboljša delovno učinkovitost zaposlenega za 9 %. Prehranske navade so predstavljale statistično pomembno spremenljivko. Nezdrav način prehranjevanja je pozitivno povezan tudi z izgubo produktivnosti, pri čemer sprememba za bolj zdrav način prehranjevanja vodi v večjo produktivnost zaposlenih.14 Glede na rezultate omenjenih raziskav bi skrb za zmanjševanje dejavnikov tveganja zdravja morala biti na seznamu prioritet. V prvi vrsti z namenom izboljšanja zdravja zaposlenih, v drugi pa z namenom zmanjšanja stroškov. Po rezultatih ene izmed raziskav,15 se letni stroški upada produktivnosti zaradi dejavnikov tveganja zdravja gibljejo med 1392 in 2592 dolarjev na posamezni dejavnik tveganja zdravja enega zaposlenega. Stroški se še povišajo, če se zaposleni uporabljajo več dejavnikov tveganja zdravja. Prehranske navade so ponovno predstavljale statistično pomembno spremenljivko. Skrb vzbujajoč podatek je, da je kar 80 % testiranih zaposlenih uporabljalo vsaj en dejavnik tveganja zdravja. Rezultati druge raziskave,16 opravljene na vzorcu skoraj 20.000 zaposlenih, so pokazali, da zaposleni z nezdravimi prehranskimi navadami za kar 66 % verjetneje poročajo o slabše opravljenem delu kot tisti, ki se prehranjujejo zdravo. Z delovnimi rezultati je pomembno povezano splošno življenjsko zadovoljstvo,17,18,19,20 ki pa se prav tako pomembno povezuje z življenjskim slogom. Nezdrave prehranske navade namreč napovedujejo manj zadovoljujoče življenje, pri čemer sprememba navad za bolj zdrave pripomore k večjemu zadovoljstvu posameznika.9


Številka:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije
HR&M
Uporaba piškotkov

Spletna stran za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje, namene trgovine (košarica), prijavo na novice in spremljanje uporabe spletne strani (Google Analytics) uporablja piškotke. Tukaj lahko nastavite katere piškotke dovolite in katerih ne.