PREHRANSKE NAVADE ZAPOSLENIH 

ZALA BREČKO, mag.psihologijE

Facebook
LinkedIn

Rezultati raziskav vedno znova nakazujejo na pomembno povezavo prehranskih navad posameznika z njegovim zdravjem, zdravje posameznika pa z njegovimi rezultati na delovnem mestu ter z njegovim življenjskim zadovoljstvom. Namen naše raziskave je bil ugotoviti neposredno povezanost prehranskih navad z delovno zavzetostjo, delovno učinkovitostjo, absentizmom in splošnim življenjskim zadovoljstvom. Rezultati so pokazali pomembno povezanost preučevanih spremenljivk, prehranske navade pa so se pokazale kot pomemben prediktor vseh konstruktov, razen absentizma. Zaposleni z bolj zdravimi prehranskimi navadami so bolj delovno zavzeti in učinkoviti ter bolj zadovoljni. S skrbjo za prehranske navade zaposlenih se tako enači skrb za uspešnost organizacij. 

V današnjem času se organizacije soočajo z brezprimernimi izzivi, ki preizkušajo njihovo delovno uspešnost. Globalizacija, zahteve po socialni odgovornosti, inovativne tehnologije in novo strateško razmišljanje so samo nekateri izmed več vidikov v sodobnem tekmovalnem okolju. Poleg nenehno spreminjajočega se okolja so delodajalci obremenjeni z delovnimi rezultati zaposlenih in organizacije, z učinkovitostjo, kakovostjo dela, ustvarjanjem dodane vrednosti in zniževanjem stroškov. Za optimalno in konkurenčno delovanje organizacije je tako potrebna usmeritev v vse smeri, predvsem v zaposlene, ki predstavljajo vir organizacijske (ne)uspešnosti in imajo veliko vlogo pri tem, ali bo organizacija delovala uspešno in kakovostno ali bo v tem smislu zaostala za ostalimi. 

Usmeritev v prehranske navade zaposlenih ima velik pomen za delodajalca, ker so pomembno povezane z zdravjem zaposlenega,1,2 to pa z delovnimi rezultati. Najbolj zdravi zaposleni so na delovnem mestu visoko zavzeti ter učinkovitejši,3 zdravje zaposlenega pa ima glavno vlogo pri absentizmu,4 pri čemer je ta pomembno visoko povezan s povišano telesno težo in debelostjo, ki sta največkrat posledici nezdravega načina prehranjevanja.5 Povišana telesna teža in debelost se statistično pomembno negativno povezujeta tudi z delovno učinkovitostjo zaposlenega.6,7 Nekatere raziskave4 kažejo, da je samozaznana delovna učinkovitost debelih ljudi manjša za 11 % od ljudi z normalno telesno težo.

Prehrana ne vpliva le na zdravje. Učinkuje tako na posameznikovo počutje kot na njegovo kognitivno delovanje.8 Nezdrav način prehranjevanja je povezan s posameznikovim nezadovoljstvom,9 uživanje večjih količin omega-6-maščobnih kislin z večjo tesnobnostjo, pozitiven trend pa obstaja tudi z