Prenos znanja, dialog in sodelovanje vseh
Čas branja 6 minV tujini sem preživel dobršen del svojega življenja, se tam izobraževal in začel svojo poklicno pot. Vedno sem občudoval njihovo delovno etiko, organizacijo ter učinkovitost. Med delom na transportno raziskovalnem institutu (TRL) v Angliji sem se, na primer, prvič srečal z odlično izkušnjo mentorstva in prenosa znanja in sem že takoj ob prvem dnevu zaposlitve dobil mentorja. Seznanil me je z delom v organizaciji, projekti in poslovnimi partnerji, s katerimi sem moral potem sam nadgraditi in nadaljevati poslovno sodelovanje.
Drug zanimiv primer dialoga in sodelovanja je bilo sodelovanje s širšo javnostjo v Angliji ob predstavitvi različnih projektov. Tam je zaupanje v stroko izredno visoko. Če je strokovnjak predstavil vsebino in odgovoril na vprašanja, je javnost to tudi sprejela kot najboljšo rešitev. To je drugače kot pri nas v Sloveniji, kjer je že »vsak strokovnjak za vsako področje«. Osebno si želim delovati in delati v družbi, kjer se spoštuje delo. Predvsem si želim delovati in delati v družbi, ki temelji na odličnosti: odličnosti znanja in odličnost znanja je doma v Sloveniji.
O tem sem prepričan in to prepričanje vsak dan utrjujejo številni uspehi slovenskih znanstvenikov, ki narekujejo tempo razvoja v Evropi in širše. Večkrat se spomnim na slavni izrek Hannah Arendt, ki je zapisala, da znanost uresničuje tisto, o čemer so ljudje dolgo zgolj sanjali. Slovenski znanstveniki in raziskovalci vsak dan uresničujejo naše sanje. Od razvoja komponent za zelene pogone za evropske avtomobilske proizvajalce, razvoja učinkovitih gorivnih celic, do zadnjih odkritij, kot so geni za prezgodnje staranje.
Izziv pa je, kako dosegati odličnost znanja širše, kako to odličnost (tudi) v kadrih zadržati doma (saj je t. i. beg možganov eden izmed naših bolj perečih problemov) in z njo razvijati gospodarstvo ter državo narediti konkurenčnejšo in prodornejšo. Na tem mestu se naslanjam na mladost, na mlade generacije. Kot lahko povem iz lastnih izkušenj, se v Sloveniji mladim generacijam (po)nudi premalo priložnosti za dokazovanje in se nam iz takšnega ali drugačnega razloga ne zaupa. V tujini tovrstnega problema nisem zaznal. Seveda lahko govorimo o socialni kapici, nižjih stroških dela ali pomoči podjetij pri prvih stanovanjih, vendar sem osebno mnenja, da bi v primeru ponudbe odgovornega projekta ali vodstvene pozicije mladi ostali doma, kljub morebitno nižjemu dohodku. Zavedali bi se namreč, da bi jim dragocene nabrane izkušnje odprle vrata v prihodnje.
Menim, da nam do današnjega dne v Sloveniji (še) ni uspelo razviti odličnosti prenosa znanja. Zaradi izzivov, ki jih prinaša četrta industrijska revolucija, zaradi nepotrpežljivega razvoja tehnologije, digitalizacije in robotizacije, trdim, da bo prav odličnost prenosa znanja tista, ki bo odločilna za uspeh Slovenije na svetovnem gospodarskem odru. Izključno z iskrenim sodelovanjem lahko orjemo ledino v razvitem svetu.
Odličnost v prenosu znanja in kompetenc pa ne pomeni zgolj elementarnega prenosa znanja na prihajajoče generacije. Ključna je predvsem pri prenosu teh neprecenljivih znanj iz univerzitetnih in raziskovalnih laboratorijev v prakso, v gospodarstvo. Gospodarstvo namreč naravnost hrepeni po novih aplikativnih znanjih in kompetencah, naloga vseh nas pa je, da bolj povežemo izobraževanje z gospodarstvom.
Dober primer je lahko priprava programa vlade za električna baterijska vozila. Za ta korak smo se morali odločiti, ker naša avtomobilska industrija razvija komponente za zelene pogone evropske avtomobilske industrije. Program je moral biti zastavljen sistemsko, kar pomeni, da smo morali zagotoviti potrebe industrije (aplikativni demonstracijski projekti, kader za servisiranje novih baterijskih električnih vozil ipd.), ustvariti nacionalni sistem za podporo implementacije nove tehnologije (subvencije za nakup vozil, gradbena zakonodaja za postavitve polnilnih mest ipd.) ter izvajati aktivnosti na področju odpora do sprememb, tako na politični kot tudi na ravni širše javnosti. Ob pripravi in sprejemanju programa je bilo prisotno politično nezaupanje, kot »zakaj pa Slovenija to dela prva v EU«, ali pa med javnostjo, »kako bom pa vozilo polnil?«. Tako smo na način sodelovanja med stroko, politiko in javnostjo naredili preboj in program je bil sprejet. Če opisanega sodelovanja ni, pride do odpora in implementacija določene tehnologije se lahko zavleče v nedogled. Podobni procesi potekajo tudi v podjetjih.
Še en primer: v zadnjih mesecih sem se večkrat pogovarjal s predstavniki zaposlenih v Luki Koper. To je eno od ključnih podjetij za razvoj gospodarstva. Zaposluje več kot tisoč ljudi. Številni med njimi niso zadostno usposobljeni za ključna delovna mesta, na primer niti za delo na terminalih. Še več, če ni vzpostavljen proces prenosa znanja med generacijami, se znanje starejših delavcev z upokojitvijo izgubi, saj ni pravočasno preneseno na naslednje generacije. Zato je ta proces še toliko bolj pomemben pri tovrstnih specifičnih delovnih procesih.
V obdobju digitalizacije procesov dela in transportnih dokumentov ter hitrega razvoja tehnologije, je za vsa podjetja ključno, da razvijajo kompetence prihodnosti in da prenašajo znanje na mlajše (in obratno, kjer je to potrebno). Vsak vodja mora gledati na razvoj znanja zaposlenih kot na razvoj kapitala podjetja, s katerim se povečuje konkurenčnost. Podjetij in organizacij se danes ne da (več) voditi iz udobne pisarne, temveč le s konstruktivnim in iskrenim dialogom med zaposlenimi in vodstvom. Odličnost prenosa znanja je nujna. Kaj nam pomagajo strokovnjaki, če pa med seboj ne komunicirajo in ne prenašajo znanja, ne iščejo skupnih rešitev in si ne pomagajo?
Nenehno učenje ne pomeni zgolj osvajanja novega znanja na trgu v luči digitalizacije, temveč tudi naveden prenos znanja med generacijami.
Znanje posameznika je tesno povezano z znanjem družbe in se med seboj prepletata. To je vzajemni proces. Posameznik prenaša znanje na družbo, družba s svojim delovanjem pa soustvarja znanje posameznika.*
To se je lepo izkazalo ob nedavnem obisku v globokomorski luki Šanghaj. V tej luki sicer zaradi drugačne državne ureditve sindikat zaposlenih nima take moči, kot pri nas, a vseeno zaposleni sodelujejo pri razvoju podjetja. Zato so razumeli načrte uprave, da se zgradi nov pomol za pretovor kontejnerjev, ki je popolnoma avtomatiziran, s samovozečimi vozili in dvigali za pretovor. Sodelovanje med upravo in zaposlenimi je pripomoglo, da ni prišlo do odpora zaposlenih in vprašanj, kaj bo pa z zaposlenimi, če bodo delo opravljali avtomatizirani procesi. Uprava je naredila dobro nalogo pri predstavitvi novih procesov digitalizacije (delo med mladimi in starejšimi v podjetju) in prenosu znanja za upravljanje procesov na daljavo. Rezultat tovrstne strategije je nov 2,3 km dolg popolnoma avtomatiziran pomol za kontejnerje, ki je bil zgrajen v zgolj dveh letih.
Zgoraj navedeno je le oris področja prenosa znanja med generacijami ter komuniciranja in napredka v delovnih procesih, s katerimi se bomo v Sloveniji morali še bolj aktivno ukvarjati. Pristop do sodelovanja med generacijami, ki so že dolgo v podjetju in mladimi prišleki, mora biti zastavljen na način, ki bo koristi prinašal prav vsem – starejšim, mlajšim, podjetju, gospodarstvu in družbi. Tu pa je ključna vloga vodstva, ki ima moč, da to podpre in organizira. Vodstvo je tisto, ki mora zaznati ovire, strahove in stiske, kot so na primer nemotiviranost za prenos znanja, časovne omejitve zaradi specifike dela ali strah izgubo delovnih mest. In tovrstne ovire pravilno odpraviti. Zato moramo vsakodnevno stremeti k dialogu, sodelovanju, razumevanju drug drugega ter učinkovitim delovnim procesom. Prepričan sem, da se bo na ta način izmenjava znanja med generacijami uspešno nadaljevala tudi v prihodnje.
Zaradi izzivov, ki jih prinaša četrta industrijska revolucija, zaradi nepotrpežljivega razvoja tehnologije, digitalizacije in robotizacije, trdim, da bo prav odličnost prenosa znanja tista, ki bo odločilna za uspeh Slovenije na svetovnem gospodarskem odru.
*Zdovc, D. (2014), Pomen prenosa znanja med generacijami v organizaciji x, magistrska naloga, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, str. 8
