HRM

Prihodnost HRM v luči trajnostnega razvoja: vloga kadrovikov in pomembnost ESG poročanja

Čas branja 8 min

Za HR strokovnjake je trajnostni razvoj vedno bolj pomemben del dnevne prakse. Velika podjetja bodo v okviru ESG poročanja morala kadrovska razkritja predložiti že prihodnje leto. Kakšna bo pri tem vloga kadrovikov in zakaj poročanja ne smemo jemati kot omejevanje ali niz togih pravil, smo odkrivali na letošnjem prvem kreativnem zajtrku HR&M revije, ki smo ga pripravili v sodelovanju z Odvetniško pisarno Jadek & Pensa. 

Trajnostni razvoj je ključen koncept, ki se osredotoča na zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi pri tem ogrozili sposobnost prihodnjih generacij, da zadovoljijo svoje potrebe. V kontekstu HRM in znotraj okvira ESG (okoljski, socialni oziroma družbeni in upravljavski dejavniki), to pomeni ustvarjanje raznolikega in vključujočega delovnega okolja, pravično plačilo za delo in vključevanje delavcev v procese upravljanja, je na kreativnem zajtrku HR&M revije in Odvetniške pisarne Jadek & Pensa poudarila Iris Pensa, partnerka v omenjeni odvetniški pisarni.

ESG poročanje kot orodje za posnetek stanja

Začeti je treba z oceno trenutnega stanja organizacije, pri čemer so ESG poročila uporabno orodje, pojasnjuje Pensa. To omogoča organizacijam, da naredijo posnetek trenutnega stanja in načrtujejo nadaljnje korake. “Pomembno je, da HR strokovnjaki aktivno sodelujejo pri oblikovanju strategij, ki ne le spodbujajo zaposlene k večji zavzetosti in motivaciji, ampak jih tudi počutijo vključene in cenjene,” je poudarila odvetnica, specializirana za delovno pravo.

Trajnostni razvoj ni zgolj niz togih pravil, ampak gre za gradnjo pravičnejšega delovnega okolja, je na prvem letošnjem kreativnem zajtrku HR&M revije poudarila Iris Pensa, partnerka v odvetniški pisarni Jadek & Pensa. Foto: Sabina Lokar

Pravi, da trajnostni razvoj ni zgolj niz togih pravil, ampak gre za gradnjo pravičnejšega delovnega okolja. Zadaj stojijo razlogi, kot so javno zdravje, trajnostni razvoj, uravnoteženje poklicnega in zasebnega življenja. Prepričana je, da se nam zaradi tega ni treba bati padca v konkurenčnosti ali celo da bi nas zaradi tega prehitele azijske države. Tam se namreč že soočajo z opaznimi demografskimi spremembami, kot sta upad rodnosti in staranje prebivalstva. “Vprašanja, kot je združevanje družinskega življenja in kariere, ki vplivajo na odločitve žensk glede otrok, so ključna za razumevanje, zakaj so ESG načela tako pomembna. Trajnostni razvoj ne pomeni le ohranjanja okolja in naravnih virov, ampak tudi gradnjo družbe, ki podpira in spodbuja dolgoročno blaginjo vseh svojih članov,” je dejala Pensa.

Kaj vse bo zajemalo poročanje kadrovskih razkritij?

Ana Oštir, prav tako odvetnica v pisarni Jadek & Pensa, je poudarila, da so enotni evropski standardi za poročanje o okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikih ključni del prizadevanj za zagotavljanje transparentnosti in primerljivosti podatkov med podjetji. Ti standardi ne določajo minimalne plače, ampak zahtevajo, da podjetja poročajo o teh vidikih transparentno kot del svojih poslovnih poročil. To omogoča, da so podatki na voljo širokemu krogu zainteresiranih strani, vključno z vlagatelji, kupci, bankami, inšpekcijami in drugimi.

V Sloveniji je bil nedavno obravnavan predlog, ki širi obseg zavezancev za ta poročila. Trenutno so zavezanci večinoma velike družbe, definirane kot tiste, ki niso srednje, male ali mikro podjetja. Drugi sklop zajema majhne in srednje družbe, ki kotirajo na borzi, in tretji sklop odvisne družbe, ki imajo vladajočo družbo v tretji državi, če bodo v dveh letih na ravni skupine dosgli 150 milijonov evrov čistega dobička. Ti, ki so že zavezani za nefinančno poročanje, bodo poročila prvič predložili leta 2025 za leto 2024, medtem ko bodo preostale velike družbe prvič poročale leta 2026 za prihodnje leto, je pojasnila Oštir.

Preberite tudi članek Ane Oštir in Lare Nemac Nova pravila za enake možnosti žensk.

Evropski standardi, ki so že sprejeti za velike družbe, bodo kmalu razširjeni tudi na manjša podjetja in odvisne družbe, verjetno v nekoliko manj podrobnem obsegu, pričakuje Oštir. Ta poročila bodo v okviru standarda S1 vključevala podatke o:

Za zagotovitev verodostojnosti teh poročil bo potrebna potrditev s strani revizorjev, je še opozorila Oštir. To pomeni, da bodo morali biti podatki, ki jih podjetja poročajo, resnični in transparentni. Takšno poročanje ne samo da prispeva k večji preglednosti poslovanja podjetij, ampak tudi spodbuja odgovornejše in bolj trajnostno usmerjeno poslovno vedenje, kar je v korist vseh deležnikov, je še poudarila Oštir. 

Larisa Grizilo: Pomembno je, da trajnost živi tudi vodstvo

Larisa se je leta 2015 pridružila podjetju Simobil, zdaj znano kot A1 Slovenija, že takrat predvsem zaradi njihovega trajnostnega in družbeno odgovornega pristopa. Verjame, da bo prav trajnostna naravnanost ključni dejavnik, ki bo v prihodnosti vplival na izbiro kandidatov med različnimi podjetji. Grizilo poudarja, da je treba s trajnostnimi prizadevanji le začeti - nato pa korak za korakom stvari vedno bolj izboljšujemo.

Podjetje A1 Slovenija se lahko pohvali z več priznanji v smeri trajnosti. Med drugim so prejeli certifikat EMAS in so bili prepoznani kot eno izmed 1% globalno najbolj trajnostnih podjetij po raziskavi podjetja Ernst & Young. Pred dvema letoma so pridobili tudi certifikat Green Star, ki dodatno potrjuje njihovo zavezanost okolju. Poleg tega podjetje A1 Slovenija kot telekomunikacijsko podjetje sledi standardom ESG tudi na področju uporabe telefonov. Eden od primerov je projekt "Spletne brihte", ki spodbuja varno uporabo spleta med mladino in otroki. Grizilo verjame, da je takšen celovit pristop ključen za spodbujanje trajnostnega delovanja v podjetjih in družbi kot celoti.

Za uspešno izvajanje trajnostnih praks je po njenem mnenju ključno, da je ta potreba prepoznana in vodena s strani najvišjega vodstva, je poudarila Grizilo. V A1 Slovenija je to jasno vidno, saj na primer predsednik uprave Dejan Turk aktivno prispeva k trajnosti tudi v njegovem prostem času - to je pravzaprav njegov način življenja. Poleg vodstva pa je pri ESG prizadevanjih oziroma aktivnostih izjemno pomebna tudi podpora zaposlenih. V A1 zato velik poudarek dajo na izobraževanje o ESG, vključno z moduli za vodje in zaposlene. ESG je postala ena izmed petih glavnih prioritet podjetja. To je, kot pravi Grizilo, osnova za trajnostno delovanje na ravni celotne organizacije, kar zagotavlja, da je njihovo delovanje resnično trajnostno.

Kadroviki lahko ESG poročanje izkoristijo za pozitivne učinke na zaposlene, podjetje in družbo

Med udeleženci kreativnega zajtrka se je razvila razprava, kako pomembno vlogo bo imela pri ESG poročanju kadrovska funkcija. Dejan Verčič, Herman & partnerji, je poudaril, da podjetja precej lažje zasledujejo okoljske standarde (E) kot družbene standarde (S). Tudi on se strinja, da so zato ključni za trajnostni razvoj ravno zaposleni, saj so ravno oni tisti, ki bodo vedno povedali, kaj se v podjetju zares dogaja. Iris Pensa je poudarila, da je to priložnost, ki jo kadroviki lahko izkoristijo. Predlagala je, da to področje predstavimo vodstvu kot "low hanging fruit", torej kot nekaj, kar je lahko dosegljivo in ima pozitivne učinke na zaposlene, njihovo zavzetost in posledično na celotno podjetje in družbo. Poudarila je pomen skrbi za prihodnje življenje vseh.

Med pomanjknjivosti na področju ESG direktive v Sloveniji pa Oštir ocenjuje, da je najbolj spregledan vidik zdravja in varnosti pri delu. Poudarila je, da je ta aspekt, zlasti v kontekstu poklicnih bolezni, izrazito zanemarjen. Nina Bakovnik, odvetnica v pisarni Jadek & Pensa, se strinja, da so poklicne bolezni problem, ki se ne kaže takoj, ampak se razvija skozi daljše časovno obdobje. Trajnostna naravnanost na tem področju bo imela vidne učinke šele čez 20 let, zato je zdaj pravi čas, da se nanj osredotočimo, je poudarila.

Poleg tega je bila omenjena problematika nagrajevalnih shem, povezanih z bolniško odsotnostjo. Tako Bakovnik kot Oštir sta opozorili, da nagrajevanje zaposlenih za manjšo bolniško odsotnost ne bo rešilo problema dolgotrajnih bolniških odsotnosti. Namesto tega je treba pogledati vzroke za to. Poudarila je, da lahko dolgotrajna bolniška odsotnost vodi tudi do diskriminacije, saj se ljudje zaradi strahu pred izgubo nagrade prisilijo hoditi bolni na delo. Ta problematika zahteva celovit pristop, ki ne temelji samo na nagrajevanju, ampak na razumevanju in reševanju osnovnih vzrokov za bolniško odsotnost.

Iskraemeco: trajnostni razvoj je strateškega pomena

Kreativnega zajtrka se žal ni mogla udeležiti Edisa Avdić Čiček, HR direktorica za Slovenijo in Evropo v podjetju Iskraemeco, smo pa vseeno predstavili tudi ESG prakse omenjenega podjetja. 

Iskraemeco je globalno priznano podjetje, specializirano za visokokakovostne izdelke, storitve in rešitve, ki spodbujajo energetsko in vodno učinkovitost, s čimer prispeva k reševanju izzivov trajnosti. Ponuja stabilen portfelj pametnih števcev in omrežij, digitalizirane rešitve temelječe na principih interneta stvari (IoT), podatkovnih jezer in pametnih mest. 

Iskraemeco daje velik poudarek trajnostnemu razvoju, ki je strateškega pomena. Vključuje interne aktivnosti, zahteve do dobaviteljev in deljenje znanja s partnerji ter kupci. Trajnostni razvoj je zasnovan na treh temeljih: 

Podjetje je del iniciative Združenih narodov, ki deluje v skladu z načeli na področju človekovih pravic, dela, okolja in boja proti korupciji. Iskraemeco se osredotoča na pet strateških področij: življenjski cikel in recikliranje, optimizacija virov, transparentnost dobavne verige, optimizirana poraba materialov in skrb za zaposlene.

V letu 2023 je Iskraemeco prejel srebrno EcoVadis oceno za svoja trajnostna prizadevanja, uvrščajoč se med najboljše v svoji panogi. Podjetje je tudi vodilni partner projekta Zeleni pingvin, ki je usmerjen v izobraževanje otrok o energetski učinkovitosti in zmanjšanju ogljičnega odtisa. Projekt združuje partnerje iz Slovenije in Norveške in je delno financiran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma ter Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj.

Oznake:

Več v kategoriji HRM

Več člankov iz te kategorije