Družba

Prijava nepravilnosti v podjetju: Kaj prinaša novi zakon o zaščiti “žvižgačev”?

Čas branja 2 min

V preteklem letu je v Sloveniji stopil v veljavo Zakon o zaščiti prijaviteljev, bolj znan kot zakon o žvižgačih, ki prinaša pomembne spremembe v zaščiti posameznikov, ki prijavljajo nepravilnosti v delovnem okolju. Ta zakon je prenesel evropsko Direktivo (EU) 2019/1937 v slovensko zakonodajo in ponuja dodatno zaščito prijaviteljem pred povračilnimi ukrepi. Kljub tem zaščitnim ukrepom pa v podjetjih še vedno obstaja strah in nepoznavanje, kar je razvidno iz majhnega števila prijav.

Slika je simbolična. Foto: Freepik

Prijava nepravilnosti v podjetju: Novi zakon prinaša dodatne zaščitne ukrepe

Novi zakon ima ključno vlogo pri zaščiti žvižgačev, saj dodatno ščiti prijavitelje, ki razkrijejo informacije o nepravilnostih, kot so korupcija, goljufije, strokovne napake in malomarnost v delovnem okolju. Tako lahko pomagajo odpravljati nepravilnosti in preprečevati škodo ter odkrivati grožnje, ki bi sicer lahko ostale neopažene. Kadrovsko podjetje Trenkwalder poudarja, da zakon prinaša prednosti tudi za dobavitelje, kupce in poslovne partnerje, saj izboljšuje zaupanje, transparentnost, dolgoročno stabilnost, kakovost storitev in izdelkov, zmanjšuje poslovna tveganja ter ustvarja bolj stabilno in etično poslovno okolje.

Obveznosti podjetij po novem zakonu

Podjetja z več kot 50 in manj kot 250 zaposlenimi so morala do 17. decembra 2023 uskladiti svoje delovanje z novim zakonom. Cilj zakona je preprečiti povračilne ukrepe proti prijaviteljem, zlasti s strani delodajalcev. Zakon zagotavlja celovito podporo in sodno varstvo prijaviteljev, vključno z zaščito pred razkritjem identitete, svetovanjem in drugimi podporami pri uveljavljanju zaščitnih ukrepov.

Zaposleni morajo biti seznanjeni z načinom in postopkom prijave

Podjetja morajo vzpostaviti ustrezne sporočilne mehanizme in notranje kanale za prijavo kršitev ter določiti zaupnika za obravnavo prijav. Pomembno je, da so zaposleni seznanjeni s postopkom prijave in da vedo, da je podjetjem prepovedano izvajati povračilne ukrepe proti prijaviteljem. To lahko podjetja storijo preko spletnih strani ali z imenovanjem zaupnika, ki sprejema prijave osebno ali pisno. Postopki morajo zagotavljati najvišjo mero zaščite prijaviteljev.

Prednosti zakona za vse vpletene

Alenka Kraljič, psihologinja in direktorica operativnega poslovanja v Trenkwalderju, poudarja prednosti zakona: »Želimo si, da podjetja prepoznajo dodano vrednost tega zakona tako za svoje poslovanje kot za zaposlene. Z žvižgi se lahko odpravi marsikatera nepravilnost, ki je lahko problematična s finančnega ali etičnega vidika, ob tem pa so zaposleni zaščiteni. Zato je res pomembno, da podjetja zagotovijo enostavno in pregledno dostopne informacije o načinu uporabe notranjih poti za prijavo.«

Majhno število prijav ne pomeni odsotnosti nepravilnosti

Glede na dostopne podatke je število prijav relativno majhno, kar pa ne pomeni, da se nepravilnosti ne dogajajo. Možno je tudi, da so delodajalci učinkoviti v ugotavljanju in razreševanju nepravilnosti preko že vzpostavljenih sistemskih načinov, razmišlja Kraljič. Organi za zunanjo prijavo morajo namreč do 1. marca tekočega leta za prejšnje leto komisiji za preprečevanje korupcije poročati o številu prejetih prijav.

Zakon o zaščiti prijaviteljev sicer predstavlja pomemben korak k bolj transparentnemu in etičnemu poslovnemu okolju, vendar pa je za njegovo učinkovito izvajanje ključna osveščenost in zaupanje zaposlenih v zaščitne ukrepe, ki jih zakon prinaša, še poudarjajo v podjetju Trenkwalder.

Oznake:

Več v kategoriji Družba

Več člankov iz te kategorije