Funkcija upravljanja s človeškimi viri je v zadnjem desetletju močno napredovala na poti razvoja od tradicionalnega transakcijskega in reaktivnega oddelka organizacije do gibkega, proaktivnega in strateškega.

S kompleksnostmi, ki jih prinašajo tehnološki motilci, dinamika delovne sile (npr. milenijci, gospodarstvo priložnostnih del) in gospodarski pretresi, je pomen podpore podjetju pri doseganju njegovih ciljev in strategije izrazitejši kot kdaj koli prej. Toda kaj se zgodi, če upoštevamo še eno spremenljivko – natančneje covid-19 ter gospodarski upad in fizično distanciranje kot njegove posledice?