Poklici z visoko stopnjo profesionalizma so svobodni poklici. Čeprav so zelo raznoliki po področju delovanja in vrsti ponudbe blaga in storitev, jih povezujejo osnovna načela osebnega in organizacijskega profesionalizma.

Prispevek opredeli pojma osebnega in organizacijskega profesionalizma in navede primera dobre prakse za obe obliki.

Pojmi; profesionalizem, profesionalec, svobodni in regulirani poklici

Slovar slovenskega knjižnega jezika opiše besedo »profesionalizem« kot strokovno, dobro opravljanje dela in besedo »profesionalec« kot osebo, ki strokovno, dobro opravlja delo. Poklici, kjer se pričakuje visoka stopnja profesionalizma, so opredeljeni kot svobodni poklici. Od oseb, ki opravljajo svobodne poklice, se pričakuje visoko stopnjo usposobljenosti, izpolnjevati morajo stroge izobrazbene in poklicne standarde, samostojno delo in polno osebno odgovornost. Primeri svobodnih poklicev v Sloveniji so notar, računovodski revizor in davčni svetovalec. Primeri svobodnih, reguliranih, poklicev pa so: odvetnik, zdravnik specialist, magister farmacije in veterinar. Pri reguliranih poklicih so pogoji za delo določeni z zakoni in podzakonskimi akti.1 V evidenci Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije je 273 reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti,2 kar je odraz vedno večje usmeritve poklicev na ozko delovno področje, tako doma, kot v svetu. Vse svobodne poklice pa povezujejo osnovna načela osebnega in organizacijskega profesionalizma.

Za uspešno delo skupine, podjetja ali družbe sta pomembna organizacijski in osebni profesionalizem, ki se medsebojno podpirata.

Organizacijski profesionalizem

Za uspešno delo skupine, podjetja ali družbe sta pomembna organizacijski in osebni profesionalizem, ki se medsebojno podpirata. V preglednem članku z naslovom »Profesionalizem, dobro za bolnika in za zdravstvene ustanove« so navedli številne primere, ko sta bila osebni in organizacijski profesionalizem koristna tako za uporabnika kot za ponudnika zdravstvenih storitev.3 Načela organizacijskega profesionalizma so: (a) jasno izražene vrednote (npr. jasno izraženo poslanstvo, ki ga sooblikujejo vsi deležniki), (b) organizacija in postopki, ki podpirajo pričakovan profesionalni odnos sodelavcev (npr. zunanji, neodvisen nadzor nad izpolnjevanjem zadanih ciljev; standardizirani postopki odločanja in ukrepanja; redna povratna informacija sodelavcem; spodbujanje skupinskega dela; pravilniki, ki preprečujejo neprofesionalno vedenje; pravilniki, ki nagrajujejo profesionalno vedenje in priložnost za vseživljenjsko učenje - pridobivanje novih znanj in veščin in uporaba kontrolnih seznamov) in (c) gojenje trdnih povezav med sodelavci (npr. transparentnost vodenja sodelavcev; spodbujanje prenašanja dobrih praks med sodelavci; jasno in pravočasno obveščanje o ciljih skupine ali organizacije). Pregledna raziskava učinkov dobrih praks v ameriških zdravstvenih ustanovah je prišla do sklepa, da ima vlaganje v profesionalizem podjetja naslednje, merljive ugodne učinke:

Primer dobre prakse organizacijskega profesionalizma - uporaba kontrolnega seznama