PROFESIONALIZEM

PROF.DR.SAMO RIBARIČ, DR. MED. PROFESOR PATOLOŠKE FIZIOLOGIJE IN PREDSTOJNIK INŠTITUTA ZA PATOLOŠKO FIZIOLOGIJO NA MEDICINSKI FAKULTETI UNIVERZE V LJUBLJANI

Facebook
LinkedIn

Poklici z visoko stopnjo profesionalizma so svobodni poklici. Čeprav so zelo raznoliki po področju delovanja in vrsti ponudbe blaga in storitev, jih povezujejo osnovna načela osebnega in organizacijskega profesionalizma.

Prispevek opredeli pojma osebnega in organizacijskega profesionalizma in navede primera dobre prakse za obe obliki.

Pojmi; profesionalizem, profesionalec, svobodni in regulirani poklici

Slovar slovenskega knjižnega jezika opiše besedo »profesionalizem« kot strokovno, dobro opravljanje dela in besedo »profesionalec« kot osebo, ki strokovno, dobro opravlja delo. Poklici, kjer se pričakuje visoka stopnja profesionalizma, so opredeljeni kot svobodni poklici. Od oseb, ki opravljajo svobodne poklice, se pričakuje visoko stopnjo usposobljenosti, izpolnjevati morajo stroge izobrazbene in poklicne standarde, samostojno delo in polno osebno odgovornost. Primeri svobodnih poklicev v Sloveniji so notar, računovodski revizor in davčni svetovalec. Primeri svobodnih, reguliranih, poklicev pa so: odvetnik, zdravnik specialist, magister farmacije in veterinar. Pri reguliranih poklicih so pogoji za delo določeni z zakoni in podzakonskimi akti.1 V evidenci Pravno-informacijskega sistema Republike Slovenije je 273 reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti,2 kar je odraz vedno večje usmeritve poklicev na ozko delovno področje, tako doma, kot v svetu. Vse svobodne poklice pa povezujejo osnovna načela osebnega in organizacijskega profesionalizma.

Za uspešno delo